Pahor je na novinarski konferenci po zaključku vrha ocenil, da je bil današnji sestanek eden najtežjih, saj je vsak udeleženec predstavil svoja stališča, a so na koncu prišli do kompromisa. “To ni kompromis, ki bi bil prazen, ampak je zelo sporočilen,” je o skupni izjavi dejal Pahor.
Kot je poudaril, v izjavi pozivajo EU, da vidi območje Zahodnega Balkana kot celoto in ne samo kot posamične države, s katerimi se pogaja Evropska komisija, kar se je po Pahorjevih besedah zgodilo prvič.
Voditelji Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Črne Gore, Severne Makedonije, Kosova in Albanije v dokumentu poudarjajo, da je širitev EU na celoten Zahodni Balkan v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu unije, je geopolitična nujnost in predstavlja glavni politični pogoj za stabilno, uspešno in trajnostno evropsko prihodnost.
Dodajajo še, da gre pri širitvi unije za vzajemen proces – na eni strani mora EU pospešiti proces širitve, na drugi strani pa morajo države Zahodnega Balkana pospešiti reforme.
V izjavi zaradi vztrajanja srbskega predsednika Aleksandra Vučića pri dopolnilu besedila ni omenjena podpora nespremenljivosti meja na Balkanu, čeprav po Pahorjevih besedah vsi voditelji pobude nasprotujejo spremembam meja.
Kot je pojasnil, Vučić ni nasprotoval vključitvi tega vprašanja v besedilo, vendar je predlagal, da se uporabi takšna dikcija, s katero bi se preklicala praktično vsa diplomatska priznanja Kosova.
Vučić, ki je z Brda odšel pred kosilom voditeljev, ker je odpotoval v Bruselj na srečanje z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, je za medije izjavil, da je bilo na srečanju veliko stvari, o katerih niso soglašali, tudi o vprašanju spreminjanja meja. Kot je pojasnil, si nekateri spreminjanje meja tolmačijo, kot jim paše, Srbija pa meni, da se jih ne sme spreminjati izven pravil.
Srbija se je po njegovih besedah vedno zavzemala za nespremenljivost meja, ki jih priznavajo Združeni narodi. “Ta naša pobuda ni bila sprejeta, s preostankom besedila pa smo zadovoljni,” je dejal.
Pahor je ocenil, da je bilo danes odprto novo poglavje v procesu Brdo-Brioni in v politiki držav Zahodnega Balkana glede širitvenega procesa. Za Slovenijo je bil po njegovih besedah vrh pomemben, ker čez mesec in pol prevzema predsedovanje Svetu EU.
O tri ure trajajočih pogajanjih za zaprtimi vrati je povedal, da je bilo veliko razlik in razhajanj, prišlo je tudi do povišanih tonov in do pomiritve. “Na koncu smo prišli do sporočil, ki so po našem mnenju zelo pomembna za ljudi v regiji in za voditelje EU,” je poudaril.
Slovenski vladi in evropskim politikom je sporočil, da lahko iz danes sprejete deklaracije “črpajo navdih” za oktobrski vrh EU-Zahodni Balkan.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je ocenil, da je izjava kompromis, pri katerem je moral vsakdo malo popustiti. Povedal je, da je imela kosovska predsednica Vjosa Osmani precej ambiciozno agendo za današnje srečanje, vendar je bilo treba na koncu nekatere dele zaradi nasprotovanja srbskega predsednika iz izjave izpustiti.
Spomnil je, da je namen procesa Brdo-Brioni, ki je nastal na pobudo Slovenije in Hrvaške, podpora državam Zahodnega Balkana na poti v Evropsko unijo, ne pa za reševanje dvostranskih vprašanj med državami, vključenimi v pobudo.
Ob robu današnjega vrha na Brdu pri Kranju je potekala tudi vrsta dvostranskih srečanj, med drugim sta se prvič sestala srbski predsednik Vučić in kosovska predsednica Osmanijeva. Srečanja ob deseti obletnici pobude so se udeležili voditelji vseh držav, vključenih v proces.
