Maassen je poudaril, da so nemške obveščevalne službe soočene z nevarnim in vedno bolj razdrobljenim skrajnim islamskim gibanjem. “Obstaja veliko število posameznikov, ki zdaj obvladujejo to salafistično sceno. In na očeh jih moramo imeti vse,” je pojasnil.

S tem tudi pojasnjuje, zakaj niso nemške oblasti že prej ukrepale zoper 24-letnega Tunizijca Anisa Amrija, ki je 19. decembra s tovornjakom zapeljal med ljudi na božičnem sejmu v Berlinu in pri tem ubil 12 ljudi. Kasneje ga je v Milanu ustrelila italijanska policija. Odgovornost za napad je prevzela skrajna skupina Islamska država (IS), ki je tudi objavila video, v katerem je Amri prisegel zvestobo voditelju IS.

“Dejstvo, da je bil obravnavan kot morebitna grožnja, ne pomeni, da ga lahko nadziramo 24 ur na dan sedem dni v tednu ali ga pridržimo. Amri je trdil, da lahko priskrbi orožje in izvede napad. Čeprav smo ga nadzirali že dlje časa, ni bilo potrditve teh njegovih trditev, zato ni bilo osnove, da bi ga lahko aretirali kot islamista,” je povedal Maassen.

Na vprašanje, če bi lahko napad na tržnico preprečili, pa je odgovoril: “Verjamem, da so varnostne sile, še posebej policija, naredile vse, kar je v njihovi moči, za ustrezno oceno nevarnosti, ki jo je predstavljal Amri. A ne smemo pozabiti, da živimo v vladavini prava, zato je treba upoštevati zakonodajne okvire.”

Obveščevalne službe imajo po njegovih besedah zabeleženih več kot 1200 posameznikov, ki bi lahko bili islamski teroristi. Na salafistični sceni naj bi bilo trenutno več kot 9700 oseb, medtem ko jih je bilo še nekaj let nazaj okoli 3800. “Številne od teh skupin komunicirajo v prvi vrsti prek virtualnih omrežij, ko je internet ali skupine na Whatsappu. Tega še pred nekaj leti ni bilo,” je dodal.

V pogovoru je Maassen tudi povedal, da so nemške obveščevalne službe lani odkrile kibernetski napad na računalnike Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Po njegovih besedah obstajajo indici, da je napad izviral iz Rusije.