Kategorija: Kolumne Thu, 23 Feb 2017 10:00:00 +0100 V prvi polovici aprila 2003, nekaj dni po tem, ko so ameriški marinci zasedli Bagdad in zrušili kip Sadama Huseina, sem v Mosulu stal pred bolnišnico Salam (Mir) in upal, da bom odnesel vsaj približno celo kožo. Z vseh strani je odmevalo streljanje. V mestu, ki so ga dan pred tem zasedle kurdske enote, tem pa je na maščevalni pohod v mesto, še vedno polno Sadamovih »lojalistov«, sledilo na stotine oboroženih in neoboroženih civilistov (ter tatov), je vladal brutalen kaos. Mestne vpadnice so obvladovali oboroženi neznanci. Videl sem, kako so vlekli ljudi iz avtomobilov in jih pretepali. Iz sveže porušenih hiš se je vil temen dim. Še dan prej so po drugem največjem iraškem mestu padale ameriške bombe. Vsake toliko je odjeknila silovita eksplozija. V mestu na severu Iraka, ki ...