Med tistimi, ki se bodo volitev zagotovo udeležili, je desetina takšnih, ki se v anketi še niso opredelili, za koga bodo glasovali. Je pa večjemu deležu med njimi “bolj simpatičen” aktualni predsednik republike Pahor kot kamniški župan Šarec. Križanje podatkov tudi pokaže, da so Pahorju bolj naklonjene ženske kot moški, medtem ko je pri Šarcu obratno.
V anketi so spraševali tudi po udeležbi, pri čemer je 58 odstotkov anketiranih navedlo, da se bodo volitev udeležili, a jih je 20 odstotkov postalo pri svoji napovedi manj gotovih, ko so jih opozorili na različne dejavnike, od vremena do morebitnih izletov.
Ob tem so v Dnevniku in Večeru opozorili, da je udeležba, ki jo napovedujejo ankete, praviloma višja od dejanske. Tako se je tudi prvega kroga predsedniških volitev minulo nedeljo udeležilo nekaj manj kot 44 odstotkov volivcev, ankete pa so kazale na več kot 50-odstotno udeležbo.
Anketirance so vprašali tudi, kaj je bil po njihovem mnenju glavni razlog za neudeležbo na volitvah v prvem krogu. Približno 22 odstotkov jih je navedlo pomanjkanje časa oz. druge obveznosti, okoli 19 odstotkov jih je odgovorilo, da ni bilo pravega kandidata, 13,5 odstotka jih je izpostavilo zdravstvene razloge, devet odstotkov jih je pojasnilo, da jih politika ne zanima, sedmim odstotkom se ni ljubilo, pri šestih odstotkih je prevladal občutek, da njihov glas nič ne šteje. Približno pet odstotkov jih je ostalo doma zaradi slabega vremena, okoli trije odstotki pa zato, ker so bili prepričani o zmagi svojega kandidata. Približno 30 odstotkov anketirancev je navedlo druge razloge.
Skoraj polovica tistih, ki niso odšli na volišča, se je za to odločila tik pred zdajci, nekaj več kot petina pa takoj, ko so bili znani kandidati, saj med njimi niso našli primernega. Okoli 18 odstotkov je odgovorilo, da običajno ne hodijo na volitve, desetina pa se je za to, da bo ostala doma, odločila na podlagi televizijskih soočenj.
V anketi so ugotavljali tudi podporo političnim strankam. Če bi bile v nedeljo volitve, bi po ugotovitvah ankete zmagala SD pred SDS. Ob upoštevanju odgovorov zgolj tistih anketirancev, ki bi šli na volitve in so znali navesti svojo volilno izbiro (takšnih je bilo 58 odstotkov), bi SD dobila dobrih 24 odstotkov glasov, SDS pa 22,5 odstotka. Tretja bi bila SMC s 14 odstotki, sledile bi NSi z devetimi odstotki, DeSUS z osmimi in SLS, ki bi parlamentarni prag prestopila s petimi odstotki glasov.
Ninamedia je anketiranje izvedla med 24. in 26. oktobrom na vzorcu 700 oseb.
