Potem ko je na predsedniških volitvah novembra lani kandidatka vladajoče stranke GERB za predsednico države Šeška Šačeva klavrno izgubila, s podporo socialistične stranke BSP pa je zmagal nekdanji vojaški general, pilot, načelnik bolgarskih zračnih sil Rumen Radev, je predsednik vlade Bojko Borisov odstopil. Predčasne volitve je, če se odvrti takšen scenarij, napovedal že med predsedniško volilno kampanjo. Zato gredo v nedeljo Bolgari predčasno volit. Država je sicer že nekaj let politično nestabilna in gospodarsko je še vedno razmeroma šibka. Sofija je polepljena s plakati, na trgih študentarija deli letake in poziva ljudi, naj oddajo svoj glas. Bodo socialisti, ki jih vodi Kornelija Ninova, vzdržali na zmagovitem valu s predsedniških volitev? Ali bodo konservativci vrnili udarec? Politično ozračje je naelektreno sploh po tem, ko so nekaj dni pred volitvami bolgarski nacionalisti blokirali največji mejni prehod Kapitan Andreevo in še nekaj drugih cest na meji s Turčijo. Ta konec tedna bodo vajo ponovili, da bi preprečili prihod tisoč avtobusov oziroma 50 tisoč volivcev iz Turčije, ki naj bi prišli volit koalicijo proturških strank DOST. Odnosi med uradnima Ankaro in Sofijo so napeti že nekaj časa, liderji največji strank pa tudi predsednik Radev so te dni Turčijo obtožili, da se meša v notranje zadeve Bolgarije. 700 tisoč Turkov, ki so v državi ostali po razpadu Osmanskega cesarstva, živi v Bolgariji, okoli 200 tisoč etničnih Turkov z bolgarskim potnim listom pa je v Turčiji. Ruska interesna sfera Poleg tega in gospodarskih tem je v Bolgariji ponovno zelo pomembna "večna" debata, ki jo je utrdila že predsedniška kampanja, in sicer odnos do Moskve na eni in Washingtona ter Bruslja na drugi strani. Bolgarija je energetsko odvisna od Rusije, primarno od Gazpromovega plina in nafte, Putinov krog Bolgarijo, nekdanjo članico Varšavskega pakta, slovansko in pravoslavno državo, nedvoumno uvršča v svojo interesno sfero. A na drugi strani je država varnostno in politično vpe