Delni neuradni izidi nedeljskega glasovanja kažejo, da je za aktualnega predsednika republike Pahorja glasovalo 373.877 oziroma 52,94 odstotka volivcev, za kamniškega župana Marjana Šarca pa 332.366 oziroma 47,06 odstotka volivcev.
Pahor je slavil v šestih volilnih enotah, njegov tekmec pa v dveh, Kranju in enoti Ljubljana Bežigrad. Pahor je dobil več glasov v 71 okrajih, najbolj prepričljivo so ga podprli v Novi Gorici. Šarec pa je zmagal v 17 okrajih, največ glasov je dobil v domačem Kamniku.
Na volišča je prišlo 41,74 odstotka volilnih upravičencev, kar je najnižja udeležba v zgodovini samostojne države.
Pahor je po ponovni izvolitvi napovedal, da bo predsednik vseh, a se bo po kritikah v kampanji potrudil, da bo njegov glas bolj slišan. Hkrati je ob tem poudaril, da se bo oglašal na način, da bo “slovenski politiki pomagal reševati probleme in ne poglabljati razlik”. Podporo razume kot veliko odgovornost, kot je napovedal, bo upravičil vsa pričakovanja.
Najpomembnejše sporočilo teh volitev pa je po njegovem mnenju, da zmagujejo tiste politične sile, ki povezujejo. Nizko volilno udeležbo je vseeno ocenil kot “korak naprej”, saj ni bistveno odstopala od prvega kroga pred tremi tedni.
Marjan Šarec je Pahorju čestital za zmago. “Dobro sva se borila, bila je naporna in dolga tekma,” je še dejal. Ponosen je, da sta se s Pahorjem borila toliko časa, saj je sprva kazalo, da bodo volivci predsednika izvolili že v prvem krogu.
Predsedniška tekma po besedah Šarca ni bila neposredna predpriprava za državnozborske volitve, ni pa izključil sodelovanja na njih. V tekmo je namreč šel iskreno, sedaj pa bodo po njegovih besedah razmišljali, kako naprej.
Novoizvoljenemu predsedniku je čestital državni vrh. Na Twitterju se je oglasil predsednik vlade Miro Cerar, ki je ob čestitki Pahorju zapisal, da pričakuje “tvorno sodelovanje v korist Slovenije”. Pahorju je čestital tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki mu želi “veliko poguma in vladarske modrosti”.
Oglasili so se v parlamentarnih strankah. Prvak SDS Janez Janša je ob čestitki Pahorju dodal, da je “udeležba sicer pod mejo legitimnosti, ki jo je sam postavil, a vsaj protikandidat ni bil v zaporu”.
Predsednik SD Dejan Židan je pohvalil Pahorjevo povezovalno politiko in dejal, da gre za politiko, ki vključuje in ne izključuje. Po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca pa Pahorjeva zmaga kaže, da ne potrebujemo novih obrazov. “Ti pridejo, zmagajo in a tudi hitro odidejo,” je dejal. Za zmago so Pahorju čestitali tudi v NSi, kjer si želijo, da bo predsednik Slovenijo združeval ter jo dostojno predstavljal doma in v svetu.
Pahorju je čestitala tudi poslanka Alenka Bratušek, ob tem pa izrazila razočaranje nad nizko volilno udeležbo. Po mnenju vodje poslanske skupine stranke Levica Luke Mesca pa se je Pahor “na teh volitvah dokončno profiliral kot kandidat desnice”.
Je pa novi-stari predsednik prejel čestitke Katoliške cerkve. V njenem imenu mu je čestital ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki si želi, da bi vedno delali za mir in skupno dobro.
Pahor prejema tudi čestitke iz tujine. Med drugim sta mu čestitala avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović.
Drugi krog predsedniških volitev po mnenju političnih analitikov ni prinesel večjih presenečenj, ne pri rezultatih ne pri udeležbi.
Izidi nedeljskih volitev sicer še niso dokončni, saj jim bodo v ponedeljek dodali še glasovnice, prispele po pošti iz Slovenije, čez teden dni pa še glasovnice, prispele iz tujine. A ti glasovi razmerja med kandidatoma ne morejo spremeniti. Uradni izid bo predvidoma znan 28. novembra.
Nov petletni mandat bo novoizvoljeni predsednik Pahor nastopil 23. decembra, dan prej pa bo zaprisegel pred državnim zborom.
Predsednika republike je sicer dal šele drugi krog glasovanja, saj v prvem krogu 22. oktobra nihče izmed kandidatov ni dobil absolutne večine glasov. Tedaj je za Pahorja glasovalo 47,21 odstotka volivcev, za Šarca pa 24,76 odstotka. Z njima pa se je pomerila še sedmerica kandidatov, ki pa so iz tekme po prvem krogu izpadli.
Po slovenski ustavni ureditvi predsednik republike predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil, so pa njegove pristojnosti omejene. Ima nekaj kadrovskih pristojnosti, predvsem predlagalnih.
Na tem področju Pahorja v prihodnjem mandatu čaka kar nekaj odločitev. Ena njegovih prvih nalog bo predlaganje kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade po parlamentarnih volitvah, med drugim pa ga čaka še oblikovanje predlogov za nove ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije in predsednika računskega sodišča. Kot je po izvolitvi dejal Pahor, pa bo verjetno ena od bolj pomembnih prvih obveznosti imenovanje novega namestnika v senatu protikorupcijske komisije.
Pahor je četrti predsednik v zgodovini samostojne države in drugi, ki je bil še drugič izvoljen na funkcijo. Dva mandata jo je opravljal Milan Kučan, za njim pa po en mandat Janez Drnovšek in Danilo Türk. Slednjega je Pahor premagal na volitvah leta 2012.
