Von der Leynova je spomnila na bistvo januarja vzpostavljenega mehanizma za nadzor izvoza cepiv – če podjetje ne izpolni obveznosti do EU, izvoza ni mogoče dovoliti. EU je minuli konec tedna v okviru tega mehanizma prvič zavrnila izvoz: Italija je blokirala dostavo 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece v Avstralijo.
Predsednica komisije je poudarila, da je od začetka podpirala Italijo pri tej odločitvi, saj je britansko-švedsko farmacevtsko podjetje EU dobavilo manj kot desetino količine cepiv, ki je bila dogovorjena po pogodbi za prvo četrtletje, konkretno od decembra do vključno marca.
Ta odločitev je bila soglasna in pričakujemo, da bo AstraZeneca okrepila prizadevanja, da dobavi več in nadoknadi zamujeno. Od tega bo odvisen odgovor na vprašanje, ali bo izvoz v prihodnje potekal, tudi iz drugih članic, je poudarila predsednica v pogovoru s skupino bruseljskih novinarjev, tudi STA.
Blokada izvoza cepiva iz Italije v Avstralijo tako ni bila enkraten primer. Kako bo naprej, je odvisno od podjetja. Ne gre za države, gre za to, ali podjetja izpolnjujejo obveznosti do unije. “Če spoštujejo pogodbo, so vrata za izvoz odprta,” je ponazorila.
V 95 odstotkih se je doslej iz EU izvažalo cepivo BioNTecha in Pfizerja, sicer pa cepivo Moderne. Ker ta podjetja spoštujejo pogodbene obveznosti do EU, to ni problem, odgovarja von der Leynova na pomislek, da prihajajo v Kanado in Mehiko cepiva iz EU, ne iz ZDA, ter v države Commonwealtha prav tako cepiva iz EU, ne iz Združenega kraljestva.
S cepivom AstraZenece je na sploh precej težav, na primer glede učinkovitosti tega cepiva pri starejših. V nedeljo pa je odjeknil primer v Avstriji – avstrijske oblasti so začasno ustavile cepljenje s serijo cepiva tega podjetja zaradi smrti medicinske sestre in pljučne embolije pri drugi osebi po cepljenju z njihovim cepivom.
Von der Leynova v času intervjuja ni bila seznanjena s tem avstrijskim primerom. Na splošno pa je pojasnila, da se s takšnimi primeri ukvarja Evropska agencija za zdravila (Ema), ki skrbi za temeljito spremljanje vseh cepiv, torej za farkmakovigilanco.
Članice imajo veliko domače naloge glede cepilnih potnih listov
Poleg oskrbe s cepivi in potekom cepljenja je trenutno v ospredju pozornosti v EU tudi vprašanje potrdil o cepljenju. Za pripravo digitalnih zelenih potrdil, ki naj bi izboljšala prosto gibanje v času, ko bo cepljenega več prebivalstva, potrebuje unija najmanj tri mesece, tako da je dela še veliko, je spomnila von der Leynova.
“Veliko je domače naloge v državah članicah,” je opozorila in pozvala članice, naj napravijo vse potrebne korake v zdravstvenih sistemih, tako da se bodo lahko povezale, takoj ko bodo tehnični pogoji za to izpolnjeni. Res je, da je še treba odgovoriti na nekatera pereča politična vprašanja, a predsednica izpostavlja zaskrbljenost, da članice tehnično ne bodo pripravljene do poletja.
Pri tem je ključno dobiti še nekaj znanstvenih odgovorov, na primer ali cepljena oseba prenaša virus. Von der Leynova je izpostavila spodbudne preizkuse BioNTecha v Izraelu in poudarila, da znanstvena dognanja kažejo, da se tveganje okužbe po cepljenju bistveno zmanjša.
V tem kontekstu je pomembno tudi vprašanje, ali bo unija priznala potrdilo o cepljenju z ruskim ali kitajskim cepivom. Von der Leynova je najprej izpostavila, da ni še nobeno rusko ali kitajsko cepivo odobreno v EU, sicer pa je poudarila, da se pripravlja mednarodna rešitev za potrdilo o cepljenju.
Evropska agencija za zdravila (Ema) je sicer minuli teden začela tekoči pregled ruskega cepiva Sputnik V. Ko bo na voljo dovolj dokazov o učinkovitosti cepiva, bo lahko proizvajalec zaprosil za dovoljenje za prodajo na evropskem trgu.
Ruski proizvajalec bo moral za pridobitev dovoljenja zagotoviti transparentnost, pokazati podatke, skratka zagotoviti, da je cepivo učinkovito in varno, je izpostavila von der Leynova. Ob tem je znova spomnila, da je ključna tudi kakovost proizvodnih obratov in da bodo zahtevali jasnost glede proizvodnega procesa.
EU ni in ne bo grešni kozel; majhne članice brez Evrope ne bi imele nič cepiv
Von der Leynova je danes znova tudi odločno zavrnila kritike glede počasnega sklepanja pogodb o cepivih in cepljenja, ki dežujejo po EU. Poudarila je, da EU ni in ne bo grešni kozel, da so bili uspešni in v resnici tudi hitri. “Evropska komisija je pogodbo z AstraZeneco podpisala dan pred tem, ko je pogodbo podpisalo Združeno kraljestvo. Prosim, zapišite si to,” je dejala.
Spomnila je tudi, da pri odločanju sodelujejo vse članice unije in da je bilo najteže okrepiti proizvodnjo, saj je znanost prehitela industrijo. A dejstvo je, izpostavlja predsednica komisije: “Brez Evrope majhne članice sedaj ne bi imele nič cepiv.”
Farmacevtska podjetja so EU doslej dobavila 56,8 milijona odmerkov cepiv. Opravili so 41,1 milijona cepljenj oziroma 9,1 odmerka na 100 prebivalcev.
