“Potrjujemo, da je bilo pismo z odgovorom predsednice poslano. Pismo potrjuje pripravljenost komisije, da ohrani dialog s Slovenijo glede tega vprašanja odprt v duhu lojalnega sodelovanja, kot z vsemi državami članicami,” je komisija odgovorila na vprašanje STA, ali se je predsednica že odzvala na pismo.

Podrobnosti o vsebini pisma za zdaj ni bilo mogoče izvedeti. Niti ni bilo mogoče dobiti odgovora na vprašanje, ali je komisija pripravljena ustaviti sodni postopek. To je namreč v pismu predsednici preverjal premier Janša.

Predsednik vlade pride sicer v četrtek v Bruselj, kjer se bo med drugim sestal tudi s predsednico komisije. Pričakovati je, da se bosta na tem prvem fizičnem srečanju dotaknila tudi te teme.

Komisija v tožbi proti Sloveniji, vloženi aprila lani, ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Čeprav je Slovenija doslej vse očitke komisije zavračala, je junija, deset dni pred ustno obravnavo tožbe na Sodišču EU, odjeknila novica, da je premier Janša pisal predsednici in jo vprašal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi.

Junijsko obravnavo na Sodišču EU v Luksemburgu je slovenska zastopnica Katja Rejec Longar sicer ocenila kot zelo pozitivno. Na vprašanje, ali je poravnava možna, je tedaj dejala, da je ta vedno možna v smislu, da komisija reče, da je naredila napako in umakne tožbo, ni pa izvedljiva v smislu, ko bi slovenska stran priznala, da je zasegla arhiv unije, ker so sodbe slovenskih sodišč opredelile zaseženo dokumentacijo, kot da ni arhiv unije, in te sodbe sodišč zavezujejo slovenske organe.

Generalna pravobranilka je na koncu obravnave sporočila, da bo sklepne predloge predstavila 3. septembra. Ti sicer za sodišče niso zavezujoči. Na sodišču ne želijo napovedovati, kdaj bodo razglasili sodbo. Primerljivi primeri pa so v lanskem letu v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe. Sodbo je tako mogoče pričakovati konec leta.

Komisija lahko sicer tožbo umakne v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe.

Primer je pomemben presedan. Protokol o privilegijih in imunitetah je namreč redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati, pojasnjujejo v komisiji.