Vozni park policistov bogatejši za 43 vozil

Vozni park policistov bogatejši za 43 vozil

Vozni park slovenske policije je bogatejši za 30 novih motornih koles, osem službenih vozil za oglede krajev prometnih nesreč in pet civilnih vozil z vgrajenim video nadzornim sistemom Provida. Slovesni prevzem vozil je potekal danes v Ljubljani, udeležil se ga je tudi generalni direktor policije Marjan Fank.

Kot poudarjajo na Generalni policijski upravi (GPU), lahko policija delo na področju nadzora in urejanja prometa izvaja na visoki ravni le ob predpostavki, da ima na voljo ustrezna prevozna sredstva, med katera spadajo tudi motorna kolesa. Danes so 30 novih motornih koles predali policistom prometnikom in policistom centra za varnost in zaščito.

Z motornimi kolesi so policisti veliko bolj mobilni, motorna kolesa so nepogrešljiva pri različnih spremstvih, z njihovo uporabo lahko policija zagotavlja tudi večjo pokritost na terenu. Motorna kolesa, ki jih uporabljajo policisti, potrebujejo posebno opremo, hkrati pa morajo zagotavljati najvišje standarde varnosti in funkcionalnosti, poudarjajo na GPU.

Ker je za delo prometne policije ustrezen vozni park ključnega pomena, v letošnjem letu postajam prometne policije predajajo tudi skupno osem vozil, ustrezno predelanih za izvajanje ogledov krajev prometnih nesreč. Pet tovrstnih vozil je policija nazadnje dobila leta 2010.

V sklopu letošnjih nabav vozil za prometno policijo bo v uporabo predanih tudi pet vozil, v katera bodo naknadno vgrajeni video nadzorni sistemi Provida. Policija je dve tovrstni vozili prevzela v uporabo lani, sedem vozil je prevzela v uporabo v začetku leta 2013, ves ostali vozni park pa je na tem področju starejši in zato potreben obnove, navajajo na GPU.

Poleg vseh omenjenih pa so postaje prometne policije letos že dobile tudi pet vozil, v katera trenutno vgrajujejo radarske sisteme.

Kot so ob tem še sporočili z GPU, se je letos na slovenskih cestah v prvih desetih mesecih zgodilo 14.706 prometnih nesreč, kar je za en odstotek manj kot v enakem obdobju lani.

Zaradi prometnih nesreč je v prvih desetih mesecih letos umrlo 117 oseb, kar je za sedem odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju. Zmanjšale pa so se nekatere druge posledice prometnih nesreč, saj je bilo 717 udeležencev hudo telesno poškodovanih, kar je za 11 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju, število lahko telesno poškodovanih pa se je letos v primerjavi z lani zmanjšalo za tri odstotke.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami ostajajo neprilagojena hitrost, nepravilna stran oz. smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.

Scroll to top
Skip to content