Poletni čas in morebitni vročinski valovi precej bremenijo bolnišnice in ostale objekte, zaradi česar je upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede prezračevanja in hlajenja prostorov, da bi bila možnost za širjenje novega koronavirusa čim manjša, nekoliko težje.
V ljubljanskem kliničnem centru so v želji po ustrezni prezračenosti in dobrem počutju bolnikov svojim sodelavcem pred vročinskimi valovi poslali navodila za ravnanje. Ustrezno hlajenje bolnišničnih objektov lahko zagotovijo tudi s klimatizacijo prostorov, kar naj bi bilo po njihovem mnenju tudi s stališča nevarnosti prenosa okužb najbolj primerno.
Vseeno pa je po ocenah Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana hlajenih le okoli 40 odstotkov objektov. “Nove zgradbe hlajene, stare pa so bile zgrajene po starih standardih in smo uspeli le deloma zagotoviti ustrezno hlajenje. Stari objekti so poleg tega slabo izolirani, imajo zastarelo inštalacijo, ki ne dopušča novih priklopov električnih naprav,” so za STA sporočili iz UKC Ljubljana.
Pred vgradnjo sistemov za hlajenje zraka v UKC Ljubljana potrebno dovoljenje službe za preprečevanje bolnišničnih okužb
Dodali so, da so zaradi pomanjkanja sredstev stare objekte le deloma opremili z ustreznim hlajenjem. To jim je uspelo le na najbolj kritičnih oddelkih infekcijske klinike, ki pa so opremljene s t. i. split sistemi oziroma lokalnimi hladilnimi napravami, ki samo hladijo zrak v prostoru.
“S stališča prenosa infekcij in omejenega čiščenja predstavljajo split sistemi tveganje in se vgrajujejo le na podlagi dovoljenja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb oz. so dopustni za administrativne prostore oz. druge nezahtevne prostore glede prenosa infekcij,” so sporočili.
UKC Ljubljana je leta 2018 sicer ministrstvu za zdravje predstavil prioritete in predlagane investicije, a so z ministrstva dobili informacijo, da v letu 2019 ni možno zagotoviti finančnih sredstev za vse predlagane projekte.
Hlajenje pomembno, a po mnenjih nekaterih tvegano, še posebej s slabimi napravami
Predstojnica inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je v pogovoru za STA poudarila pomembnost prezračevanja tudi v vročih, poletnih obdobjih. Po njenih besedah pa je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozorila na sum, da se lahko virus prenaša tudi prek klimatskih naprav. Zato vsakemu s takšno napravo svetuje, naj o tem vpraša strokovnjaka, ki je postavljal klimatsko napravo.
“Vprašati je treba izvajalca klimatskih naprav, na kakšen način je izvedeno hlajenje, ali konkretneje, ali med hlajenjem pride do mešanja zraka iz drugih prostorov. V takem primeru je hlajenje vprašljivo, če je večja verjetnost, da prihaja zrak iz prostora, kjer je ogroženost večja,” je dejala Dodič Fikfakova. To bi predstavljalo težavo predvsem v bolnišnicah s sobami z bolniki s covidom-19.
Imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan prav tako meni, da lahko klimatske naprave pripomorejo k hitrejšemu širjenju virusa sars-cov-2. “Po zimsko-letnih teorijah o dometu virusa klime niso najboljše. Takoj, ko je zrak suh, in klime zrak v prvi vrsti sušijo, se te kapljice v zraku zelo hitro zmanjšajo v mikrokapljice, ki nato lebdijo in v zraku potujejo dlje. Zato klima z dobrim filtrom deluje v redu, če pa gre za slabše filtre, je zgodba drugačna,” je dejal Ihan.
To, kar počne klima, torej suši zrak in ga spravi v gibanje, po njegovih navedbah povečuje domet virusa. “Ravno zato so začeli tako hitro prizemljevati letala, saj tam ves čas kroži suh zrak. Če se okuži eden, se lahko hitro tudi drugi in tako naprej,” je še zaključil Ihan.
Ključna je strokovno izvedena dezinfekcija
Aleš Krulec iz Zbornice sanitarnih inženirjev Slovenije pa je pojasnil, da imajo največje bolnišnice kombiniran sistem prezračevanja in hlajenja. Sanitarni inženirji sicer opravljajo profesionalne tople in hladne dezinfekcije zraka, površin ter opreme prezračevalnih sistemov.
Opozoril je tudi na nestrokovno izvedene dezinfekcije klimatskih naprav, zaradi česar potem inšpekcija “ne more izkazati potrdila o uspešnosti in zanesljivosti postopkov v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih in ostalimi akti ter strokovnimi standardi”.
Tudi v tem pogledu je oz. bo UKC Ljubljana v letu 2020 investiral v hladilne in prezračevalne naprave v višini več kot 200.000 evrov brez vključenih predvidenih večjih prenov. V izvedbi so zdaj tudi večje prenove in novogradnje z novimi sistemi hlajenja in prezračevanja, ki jih financira ministrstvo.
Programi prenove in obnove sistema hlajenja so v UKC Ljubljana zastavljeni že več let, vse obstoječe sisteme pa pregleduje in servisira tehnično-vzdrževalni sektor in s tem skrbi za nemoteno in učinkovito delovanje obstoječih sistemov.
Dolgoročni ukrepi v petletnem planu predvidevajo vzpostavitev sistema hlajenja in prezračevanja v skupni vrednosti več kot štiri milijone evrov. Investicije pa se bodo po prioriteti izvajale skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, so še sporočili iz UKC Ljubljana.
