Ob poročilih statističnih uradov in borznih analitikov o gospodarski rasti kot pokazatelju gospodarskega razcveta Banka za mednarodne poravnave (BIS) v četrtletnem poročilu, ki ga je pravkar objavila, opozarja na pasti. Nizka inflacija kljub gospodarski rasti in vztrajanje centralnih bank pri izvajanju ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti (z nizko obrestno mero in tiskanjem denarja) sta problem, iz katerega izhaja vprašanje za “tisoč milijard dolarjev”. To je, kakšne so možnosti za izbruh nove krize, če bi centralne banke bistveno dvignile temeljno obrestno mero. BIS navaja, da še nikomur ni uspelo ugotoviti, zakaj inflacija vztraja na nizki ravni, čeprav rast zaposlenosti ob gospodarski rasti presega pričakovanja in centralne banke namenjajo ogromne zneske denarja za spodbujanje gospodarske rasti. “Skrb vzbujajoče je, da tega odgovora dejansko nihče ne pozna,” je po poročanju Reutersa ob predstavitvi poročila dejal Claudio Borio, vodja oddelka za denarno politiko in gospodarstvo pri BIS. – Apetiti za sprejemanje vse večjih tveganj so se v poletnih mesecih zelo povečali. – Indeks 500 največjih ameriških podjetij Standard & Poor's 500 je 15. septembra prvič v svoji zgodovini sklenil trgovanje nad 2500 točkami. – V zadnjih desetih letih se je podvojil tudi dolg hitro rastočih držav na 11.700 milijard dolarjev. Še bodo služili z zadolževanjem Analitiki BIS, ki velja za banko centralnih bank, v tem poročilu ugotavljajo, da so se na finančnih trgih apetiti za sprejemanje vse večjih tveganj v poletnih mesecih zelo povečali. Znižale so se premije za tveganja, banke in druge finančne institucije so omilile pogoje za zadolževanje z izdajo obveznic, okrepili so se posli “carry trade”, navaja Neue Zuercher Zeitung. Ti posli veljajo za eno najbolj privlačnih oblik zadolževanja za špekulante. Gre namreč za to, da se zadolžujejo po nizkih obrestnih merah in sredstva nato nalagajo v naložbe z visokimi obrestnimi merami. Družbe na finančnih trgih so od poletja spet priprav
