“Ne samo v zvezi s Slovenijo, ampak na splošno v zvezi z ugodnimi ekonomskimi razmerami po vsem svetu, smo pogosto slišali opozorila, da ne smemo zapraviti priložnosti, ki jo daje visoka gospodarska rast za okrepitev odpornosti naših ekonomij na prihodnje šoke. V dobrih časih se je treba pripraviti na to, da lahko krizo, ko ta pride, lažje prenesemo brez velikih šokov,” je dejala ministrica.
Po njenih besedah so potrebne strukturne reforme in zniževanje javnofinančnega primanjkljaja oziroma zadolženosti države. “To so vprašanja, na katera iščemo prave odgovore tudi v Sloveniji in ocenjujem, da proračunska predloga, ki smo ju tik pred zasedanjem IMF poslali v DZ, odgovarjata na ta vprašanja,” je prepričana.
Ministrica je ob robu zasedanja opravila več pogovorov s predstavniki IMF in Svetovne banke ter jim predstavila trenutne gospodarske kazalce v Sloveniji, ki se še naprej izboljšujejo – gospodarska rast se krepi, število brezposelnih se zmanjšuje, znižuje se tudi delež javnega dolga v odstotku BDP, kar se odraža v izboljšanju bonitetnih ocen države. IMF je Sloveniji ta teden za letos sicer napovedal štiriodstotno gospodarsko rast, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pa napoveduje celo 4,4-odstotno.
Vraničar Ermanova se je sestala tudi z evropskim komisarjem za gospodarske in finančne zadeve Pierrom Moscovicijem, s katerim je govorila o ocenjevanju spoštovanja pravil iz pakta za stabilnost in rast. Ministrica se je zavzela za to, da komisija v primeru nekaterih držav, med njimi Slovenije, upošteva načelo fleksibilnosti.
Strogo upoštevanje izračuna t. i. proizvodne vrzeli, ki ga uporablja komisija, namreč Bruselj vodi k sklepu, da se slovensko gospodarstvo močno pregreva, kar posledično zahteva zelo visok napor na zelo kratek rok na področju zniževanja strukturnega javnofinančnega primanjkljaja, ki je višji od nominalnega. Ministrica je komisarju ponovila, da se Slovenija s predpostavko o močnem pregrevanju ne strinja in ocenjuje, da je zanjo primeren zmernejši strukturni napor.
Komisar je ministrico obvestil o naslednjih načrtovanih korakih v razpravi o poglabljanju ekonomske in monetarne unije, ki bo osrednja tema izrednega vrha evroskupine sredi decembra. Poudaril je pomen polne vključenosti vseh držav članic v to razpravo.
Skupaj z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem pa se je ministrica sestala tudi s predstavniki investicijskih bank in na slovenskem veleposlaništvu sodelovala pri predstavitvi za investitorje v slovenske dolžniške vrednostne papirje. “Šlo je bolj za informiranje investitorjev o trenutnih gospodarskih razmerah v Sloveniji, o ključnih nalogah, ki jih izvajamo in kako vidimo razvoj ekonomije v prihodnje,” je dejala.
“To niso sestanki, na katerih bi se izražal konkreten interes za vlaganja v slovenske papirje. Moram pa povedati, da sem vesela, kako pozitivno vidijo slovensko zgodbo, saj smo bili deležni kar nekaj čestitk tako z vidika upravljanja državnega dolga kot tudi z vidika gospodarskega položaja v Sloveniji na splošno,” je povedala ministrica in omenila, da bo ministrstvo za finance z različnimi posli zamenjave dolarskih z evrskimi obveznicami uspelo stroške za obresti na slovenski dolg po trenutnih ocenah v letu 2019 glede na 2016 znižati za 230 milijonov evrov.
Glede samega zasedanja IMF in Svetovne banke pa je ministrica opazila veliko osredotočenost obeh ustanov na potrebo po vlaganju v ljudi oziroma v človeški kapital. “Izpostavljena je bila potreba po zagotavljanju vključujoče rasti in boj proti vsem neprimernim ravnanjem, kot so korupcija, pranje denarja in izogibanje davkom. Na Svetovni banki pa je bila poudarjena komponenta čim bolj enakomernega razvoja in potrebe, da se nerazvitim omogoči, da ujamejo razvite,” je dejala.
