Vlada je sredi meseca sklenila, da Evropsko komisijo uradno zaprosi za spremembo zavez glede prodaje NLB. Komisijo je zaprosila za določitev možnosti, da 75 odstotkov minus eno delnico največje slovenske banke proda v več korakih.
Do konca 2017 bi tako Slovenija lahko prodala najmanj 50 odstotkov banke, preostalo pa do konca 2018.
V Evropski komisiji so pred dnevi za STA na vprašanje, če so prošnjo prejeli in kdaj je pričakovati odločitev, odgovorili, da so glede te tematike v stalnih in konstruktivnih stikih s slovenskimi oblastmi.
Ministrica je ob robu spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v izjavi za STA še enkrat poudarila, da Slovenija ostaja pri zavezi, da v skladu s strategijo upravljanja državnih naložb proda 75 odstotkov minus eno delnico največje slovenske banke.
Je pa vlada s predlagano spremembo t. i,. lastniške zaveze želela “povečati možnosti za doseganje sprejemljive cene”.
Že ob sprejemu vladnega sklepa so na ministrstvu poudarili, da se z določitvijo možnosti, da se cilj prodaje banke doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine.
Neuradno je sicer slišati, da je trenutno na trgu težko prodati tako velik paket delnic, kot ga predstavlja 75 odstotkov minus ena delnica NLB, in da bi lahko te spremembe pomirile strahove vlagateljev glede tega, kaj bi se zgodilo, če Slovenija do konca leta ne bi uspela izpolniti zaveze o prodaji.
Evropska komisija bi v tem primeru namreč lahko odredila začetek prodaje bank iz NLB Skupine na območju nekdanje Jugoslavije, s čimer bi se vrednost NLB zmanjšala.
Sama prodaja NLB po metodi javne prodaje delnic naj bi sicer, kot so pred dnevi poročale Finance, stekla v prvi polovici maja, čeprav je bilo prvotno mišljeno, da se bo to zgodilo že konec tega meseca. Razlog za to naj bi bilo v največji meri čakanje na soglasje Bruslja za spremembo zavez.
Vraničar Ermanova je danes dejala, da “delamo vse v tej smeri, da izkoristimo spomladansko okno za prodajo”. Kot so poročale Finance, bi bil jeseni namreč lahko pritisk na zniževanje cene višji.
Cena bo imela ključno vlogo pri odločitvi za prodajo banke, v katero je država z zadnjo dokapitalizacijo decembra 2013 vložila 1,55 milijarde evrov. Ta bi morala biti vsaj v rangu knjigovodske vrednosti NLB, ki je konec septembra za delnico znašala 63 evrov, s čimer je višina kapitala NLB pri 1,26 milijarde evrov, a bo ob koncu lanskega leta višja, saj je banka precej izboljšala poslovanje.
Revidirane rezultate za lani je objavila konec prejšnjega tedna. Na ravni skupine je leto končala s 110 milijoni evrov čistega dobička (leto prej 91,1 milijona evrov), na ravni matične družbe pa s 63,8 milijona evrov čistega dobička (leto prej 44 milijonov evrov).
