Poljska premierka Beata Szydlo, ki je v minulih dneh grozila, da izjave ne bo podpisala, je ob podpisu pripravila majhen šov. Tik pred podpisom je nekoliko oklevala in hudomušno pogledala naokoli, a nato izjavo podpisala.

Evropski vrh danes v Rimu obeležuje 60. rojstni dan unije, ki se sooča z ločitvijo od Velike Britanije in drugimi izzivi brez primere, na primer terorizmom, migracijskimi pritiski in protekcionizmom.

Kljub resnosti položaja so v strahu pred vzponom evroskeptikov na volitvah v Franciji, Nemčiji in Italiji ambicije skromne – posredovati sporočilo enotnosti. A tudi to ambicijo sta z raznimi zahtevami in grožnjami postavili pod vprašaj Poljska in Grčija, ki pa sta na koncu izjavo podprli.

Rimska izjava se začne z besedami ponosa ob dosežkih edinstvene unije, ki je vstala iz pepela prve in druge svetovne vojne. Njen duh pa po navedbah evropskih virov najbolje ponazarjajo sklepne besede: “Združili smo se, da bi nam bilo bolje. Evropa je naša skupna prihodnost.”

Sedemindvajseterica je v izjavi, v kateri ločitev od Britanije ni izrecno omenjena, izpostavila, da se sooča z izzivi brez primere: regionalnimi konflikti, terorizmom, migracijskimi pritiski, protekcionizmom ter socialnimi in gospodarskimi neenakostmi.

Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.

Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti “delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isti smeri”. Ob tem zatrjujejo , da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želele pridružiti pozneje.