Tusk uživa široko podporo in doslej ni bil deležen resnih kritik, razen iz domovine. Varšava je zaradi trenj med Tuskom in najvplivnejšim poljskim politikom Jaroslawom Kaczynskim tudi poskrbela za zaplet z imenovanjem alternativnega kandidata.

Uradni poljski kandidat je bil evropski poslanec Jacek Saryusz-Wolski, ki pa ni imel podpore v nobeni drugi članici. Zaradi te drzne kandidature so ga celo izključili iz najvplivnejše evropske politične stranke, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).

Podporo Tusku sta ob prihodu izrecno izrazila tako nemška kanclerka Angela Merkel kot francoski predsednik Francois Hollande. Razlogi za podporo Tusku so kontinuiteta, koherentnost in stabilnost, je poudaril Hollande.

Tudi slovenski premier Miro Cerar je Tuska odločno podprl. Tusk je doslej veliko storil za EU, ima pravo vizijo za naprej, predvsem pa ima posluh za države, kot je Slovenija, je premier pojasnil podporo Tusku. Ob Tuskovi vnovični izvolitvi pa mu je slovenski premier preko Twitterja čestital za izvolitev in mu zaželel “uspešno nadaljevanje mandata”.

Nizozemski premier Mark Rutte je podporo Tusku opisal z besedami, da je v vlogi predsedujočega vselej pošten in da je vselej popolnoma osredotočen na svoje delo. “V zelo turbulentnih časih je vedno ohranil mirno kri,” je dejal Rutte.

Poljska kljub nasprotovanju vnovične izvolitve Tuska ni mogla preprečiti, saj se odločitev sprejema s kvalificirano večino. “Ena članica ne more blokirati odločitve,” je dejal malteški premier Joseph Muscat, ki je vodil zasedanje, ko so odločali o Tusku.

Poljska premierka Beata Szydlo je sicer ob prihodu izpostavila, da predsednika Evropskega sveta ne bi smeli imenovati brez strinjanja države, iz katere prihaja. Ali se bo Poljska na Tuskovo izvolitev odzvala še kako drugače, razen z besedami neodobravanja, za zdaj ni znano.

Iz Varšave so pred vrhom prišle grožnje, da bi lahko blokirali sprejetje sklepov vrha, če bo Tusk izvoljen proti njihovi volji. Sklepi vrha se namreč vedno sprejemajo s soglasjem. Ali bo Poljska grožnjo uresničila in kaj bi to pomenilo v praksi, za zdaj ni jasno.

To sicer ni prvič, da o imenovanju na najvišji evropski položaj voditelji niso odločili soglasno. Imenovanja Jean-Clauda Junckerja za predsednika komisije na primer nista podprli Velika Britanija in Madžarska.

Predsednik Evropskega sveta vodi zasedanja voditeljev članic unije in usmerja njihovo delo. Poleg tega predstavlja unijo na vrhunskih srečanjih s tretjimi državami. Predsednik Evropskega sveta je obenem tudi predsednik vrha območja evra.

Položaj “stalnega” predsednika EU je decembra 2009 uvedla lizbonska pogodba, da bi zagotovili kontinuiteto evropskega odločanja na najvišji ravni. Pred tem je namreč zasedanjem voditeljem predsedoval voditelj članice, ki za šest mesecev predseduje Svetu EU.

Tusk je drugi “stalni” predsednik unije. Pred njim je to vlogo prav tako dva mandata, torej skupaj pet let, opravljal Belgijec Herman Van Rompuy.

S podaljšanjem Tuskovega mandata in pred tem izvolitvijo Antonia Tajanija za predsednika Evropskega parlamenta sedaj vse tri predsedniške položaje osrednjih institucij unije zasedajo predstavniki evropske desnosredinske struje. Tusk, Tajani in Juncker so namreč vsi člani evropske konservativne družine.

Malteški premier Muscat, ki prihaja iz vrst evropskih socialistov, je ob čestitki Tusku danes v tvitu napovedal, da bodo članice pozneje v tem letu razpravljale o ravnotežju pri imenovanjih v EU.

Iz vrst evropskih socialdemokratov sicer prihajajo visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini, šef evroskupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijjselbloem in prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans.