Voditelji so ob tem najostreje obsodili napad z živčnim strupom na nekdanjega dvojnega vohuna Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v Salisburyju, podprli preiskavo ter izrazili popolno solidarnost z Britanijo pri soočanju “s tem resnim izzivom za skupno varnost”.
Britanska premierka Theresa May je ob prihodu na vrh EU opozorila, da Rusija ogroža celotno EU. Napad v Salisburyju je po njenih besedah del vzorca ruske agresije proti Evropi in njenim sosedam, od Zahodnega Balkana do Bližnjega vzhoda.
Sprva ni bilo enotnosti glede obravnave Rusije v povezavi s tem napadom. Britanija, Francija in Nemčija skupaj z ZDA so menile, da ni drugega verjetnega pojasnila kot britanska ocena, da je za napad odgovorna Rusija.
A članice so v predhodnih skupnih stališčih – v ponedeljkovi izjavi zunanjih ministrov – zapisale le, da jemljejo britanske ocene “izjemno resno”. Ostrejši retoriki do Rusije naj bi nasprotovali zlasti Grčija in Italija.
Tudi slovenski premier Cerar je bil ob prihodu na vrh previden. Na vprašanje, ali Slovenija podpira možnost dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi tega napada, je dejal, da je udeležba Rusije “morda še nekoliko pod vprašajem”.
Britanskim organom sicer po Cerarjevih besedah “lahko zaupamo, bi bilo pa dobro počakati na preiskavo neodvisnih mednarodnih institucij, preden bomo lahko dokončno prepoznali krivca”. Slovenija bo sledila EU, ko bo jasno, kje je odgovornost, je še dejal.
Cerar je sicer jasno izpostavil, da Slovenija ostro obsoja uporabo kemičnih sredstev in da je solidarna z Združenim kraljestvom.
Napad v Salisburyju je po njegovem prepričanju še dokaz več, kako pomembno je vlagati v varnost v Evropi in sodelovati na področju obveščevalnih služb in drugih varnostnih mehanizmov. Slovenija je v vse to vključena in želi ohraniti sedanjo stopnjo varnosti, je še zatrdil.
Tako je Cerar komentiral navedbe, da imajo članice unije različen dostop do podatkov britanskih obveščevalnih služb, kar naj bi krepilo razlike v njihovih stališčih glede odziva na napad v Salisburyju.
Vprašanje morebitnih dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi tega napada sicer za zdaj ostaja brez odgovora. Veliko se trenutno ugiba o možnosti izgona ruskih diplomatov. To naj bi nakazale Francija, Poljska in baltske države. Britanske oblasti so že izgnale 23 diplomatov.
Napad v Salisburyju je sprožil tudi pozive h krepitvi odpornosti EU na podobne napade in na hibridne grožnje, kot je spodkopavanje demokracije z lažnimi novicami in vmešavanjem v volitve.
“EU mora okrepiti odpornost na kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja, tudi s tesnejšim sodelovanjem med EU in njenimi članicami ter zvezo Nato,” piše v sklepih voditeljev.
Voditelji prav tako pozivajo h krepitvi zmogljivosti za soočanje s hibridnimi grožnjami, vključno s področji kibernetike, strateškega komuniciranja in protiobveščevalnih dejavnosti.
Britanska premierka je danes v Bruslju poudarila, da Britanija kljub brexitu pri soočanju z varnostnimi grožnjami ostaja z ramo ob rami z EU in Natom.
