Vsi žarometi bodo seveda usmerjeni v nepredvidljivega Trumpa, ki je do zdaj pošiljal mešane signale glede ključnih globalnih vprašanja, kot so odnosi z Rusijo in Iranom, severnokorejska jedrska grožnja, vojna v Siriji, podnebne spremembe in mednarodna trgovina.
To bo nekoliko nenavaden vrh G7, saj so nekateri voditelji ravno prišli na sceno, drugi pa se morda že poslavljajo. “Bomo videli, ali bo vrh prinesel še kaj več od sporočil ‘Bilo vas je prijetno spoznati’,” je za nemško tiskovno agencijo dpa komentiral Simone Romano iz italijanskega thinka tanka IAI.
Glede na urnik volitev v prihodnjih tednih in mesecih bi bilo srečanje v Taormini lahko zadnje za britansko premierko Thereso May in italijanskega premierja Paola Gentilonija, ki bosta oba prvič na vrhu G7, sicer pa nista novinca v mednarodni politiki, ter nemško kanclerko Angelo Merkel.
Mednarodna skupnost je bila do lani bolj kot ne enotna glede boja proti podnebnim spremembam in protekcionizma v mednarodni trgovini, s prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo pa se je vse obrnilo na glavo. Ameriški predsednik namreč glede trgovine zagovarja politiko Najprej Amerika, podnebne spremembe pa so po njegovem mnenju potegavščina, ki so si jo izmislili Kitajci. Odločitev o morebitnem umiku ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma bo sporočil po vrhu G7.
ZDA so že dosegle, da se je skupina 20 največjih gospodarstev na svetu G20 marca na srečanju v Nemčiji odrekla tradicionalnemu pozivu v podporo prosti trgovini.
Medtem ko so voditelji G7 lani na vrhu na Japonskem potrdili zavezo, da bodo “ohranili svoje trge odprte in se borili proti vsem oblikam protekcionizma”, so na srečanju G20 zgolj zapisali, da si “prizadevajo za povečanje prispevka trgovine k našim gospodarstvom”.
Nemčija, članica G7 z največjim trgovinskim presežkom, in Francija, največja zagovornica boja proti podnebnim spremembam, bosta verjetno najglasneje nasprotovali ameriškim stališčem.
Gostitelji Italijani bodo po pričakovanjih poskušali zgladiti razlike. Italijanski diplomati sicer še vedno niso preboleli aprilskega srečanja ministrov za energetiko skupine G7, ki se je zaradi ameriških dvomov v podnebne spremembe končalo brez sklepne izjave.
Italija je na dnevni red vrha uvrstila tudi migracije, terorizem in razmere v Libiji. Migrantski tok v smeri Evrope je najmočnejši ravno v Italiji, kamor je lani prispelo več kot 180.000 migrantov, letos pa jih pričakujejo še več. Oblasti v Rimu želijo zajeziti tok s stabilizacijo Libije, od koder izpluje večina čolnov z migranti.
Italija posreduje v pogajanjih med sprtimi stranmi v Libiji v upanju, da bo okrepila vlogo šibke vlade narodne enotnosti, ki bi nato prevzela boj proti tihotapcem migrantov. Pri tem išče podporo partnerjev v G7.
“Ne moremo tvegati, da bi bilo vprašanje Libije ob grožnji iz Severne Koreje, vprašanju Ukrajine in tragediji v Siriji potisnjeno na stran,” je pred časom dejal italijanski zunanji minister Angelino Alfano.
Italija, ki ima na tujem skoraj 7000 svojih vojakov, med drugim v Iraku, Libanonu in Afganistanu, se bo po pričakovanjih zavzela za obnovitev zaveze za izkoreninjenje teroristične skupine Islamska država na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.
G7 je bil nekoč G8, dokler iz skupine niso izključili Rusije zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim leta 2014. Za zdaj nič ne kaže, da jo bodo sprejeli nazaj, bo pa sodelovanje z Moskvo kljub temu visoko na dnevnem redu vrha.
Rusija je eden glavnih igralcev pri vrsti aktualnih vprašanj, med drugim pri Severni Koreji, Siriji in Libiji. Zunanji ministri G7 so aprila zavrnili britanski predlog za uvedbo dodatnih sankcij proti Moskvi zaradi podpore sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
Ameriška politika do Rusije sredi preiskave o domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve ostaja nejasna, iz Washingtona enkrat prihajajo ostri toni, drugič spet spravljivi.
Italija, ki ima zgodovinsko tesne vezi s Kremljem, se je sicer poigravala z zamislijo, da bi v Taormino povabili tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, a si je po hladnem odzivu preostalih držav G7, zlasti Nemčije, premislila.
