Na Vrhovnem sodišču se ne strinjajo, da je področje oporok v zakonodaji solidno rešeno. Kot namreč pravijo, na večini okrajnih sodišč opažajo, da se stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru oporok. Enotna evidenca oporok torej nikoli ni bila vzpostavljena, čeprav bi bilo to smiselno, opozarjajo. S tem so se na Vrhovnem sodišču v izjavi na svoji spletni strani odzvali na izjave Notarske zbornice Slovenije, češ da je področje oporok v slovenski zakonodaji solidno rešeno in da centralni register oporok, vzpostavljen oktobra 2007, preprečuje, da bi se oporoke založile. Po mnenju Vrhovnega sodišča ob zadnjih razkritih primerih nerazglašenih oporok niso na mestu izjave, s katerimi se želi zmanjšati odgovornost posameznikov in institucij, ki imajo na voljo vsa sredstva, da v praksi zaščitijo interese oporočiteljev. Kot še izpostavljajo, na večini okrajnih sodišč opažajo, da se stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru oporok. “Tako so v centralnem registru evidentirane vse oporoke, ki jih hranijo notarji, verjetno tudi pretežen del oporok, ki jih hranijo odvetniki, oporoke, ki so v sodni hrambi, pa se v tem registru evidentirajo samo izjemoma, ko oporočitelji to zahtevajo in plačajo stroške za vpis v omenjeni register. Enotna evidenca oporok torej nikoli ni bila vzpostavljena, čeprav bi jo bilo smiselno vzpostaviti, kar je Vrhovno sodišče RS tudi že predlagalo ministrstvu za pravosodje,” so še dodali. Kot so namreč pojasnili, je novela zakona o notariatu, ki je predvidela vzpostavitev centralnega registra oporok, v prehodni določbi res predpisala, da bo po vzpostavitvi tega registra obvezen tudi vpis oporok, ki jih hranijo sodišča. “Iz te določbe je razvidno, da je bila ob sprejemu omenjene novele dejansko predvidena vzpostavitev enotne evidence oporok, ki se lahko hranijo pri sodiščih, odvetnikih in notarjih,” navaja sodišče. A še pred vzpostavitvijo registra v oktobru
