Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) “bo imela vpliv na slovensko sodno prakso, tako kot jo ima tudi v drugih primerih, kadar odloči drugače od dotedanjega razumevanja zakonodaje v sodnih postopkih, verjetno pa tudi na zakonodajo”, so za STA zapisali na vrhovnem sodišču. Kot so izpostavili tako na vrhovnem sodišču kot na ministrstvu za pravosodje, je bila slovenska zakonodaja, tudi na podlagi izkušenj konkretnega primera, v tem času že dopolnjena.
Na ministrstvu so ob tem za STA pojasnili, da bodo tudi odločbo ESČP ustrezno proučili in po potrebi predlagali še dodatne rešitve in ukrepe. Februarja letos so namreč v strokovno in medresorsko usklajevanje poslali novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki med drugim ponuja nove varovalke ravno za primere, ko nepremičnina predstavlja dolžnikov dom in so praviloma zneski terjatev nizki.
Lani je bilo na slovenskih sodiščih skupno izdanih 244 sklepov o deložaciji, so sicer navedli na vrhovnem sodišču. Podrobnejši podatki, s katerimi je postreglo ministrstvo za pravosodje, pa kažejo, da je bilo od leta 2005 do 2015 vloženih 7246 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev dolgov pod 100 evrov s pripadki, od tega je do prodaje nepremičnine prišlo v 1,42 odstotka primerov.
Poleg tega je bilo vloženih 49.566 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev med 100 in 1000 evrov s pripadki, od tega je do prodaje nepremičnine prišlo v 1,44 odstotka primerov. Prišlo pa je tudi do vložitve 41.920 predlogov za izvršbo na nepremičnine zaradi izterjave terjatev med 1000 in 5000 evrov s pripadki. Od tega je do prodaje nepremičnine prišlo v 2,85 odstotka primerov.
ESČP v Strasbourgu je danes odločilo, da mora Slovenija Vaskrsiću plačati 85.000 zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov. Slovenija je po presoji ESČP kršila prvi člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsiću bo morala plačati 77.000 evrov odškodnine za materialno škodo, 3000 evrov za nematerialno in 5000 evrov za povračilo stroškov.
Primer je bil v Sloveniji leta 2012 zelo odmeven. Zoran Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno.
Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je sicer dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, hiša pa je bila novemu lastniku prodana že pred poplačilom dolga.
Vrhovno sodišče je sicer v službenem nadzoru ugotovilo, da je bilo ravnanje litijskega sodišča glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito. Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so tedaj, marca 2012, pojasnili na vrhovnem sodišču.
