Predsednik vlade Janez Janša je namreč suspenz okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića na Twitterju pospremil z zapisom, da gre za velik škandal, za posmeh vladavini prava in posmeh pravici. “Velika krivica povzročena tudi vsem, ki bodo morali ponavljati že opravljene obravnave. Naredili bomo vse, da samozvana klika v sodstvu s svojimi totalitarnimi prijemi ne bo pokopala Slovenije,” je poudaril.

Na vrhovnem sodišču so danes v zvezi s tem zapisom navedli, da ne morejo mimo tega, da “ne bi zaznali tona vsebine, ki presega običajne norme komuniciranja in kritike ter vpliva na zaupanje javnosti v delovanje sodstva”. Predvsem pa je vsebina lahko razumljena kot kršenje pravil delovanja treh neodvisnih vej oblasti, so opozorili.

Neodvisnost vej oblasti je osnovna vrednota vsake države, ki se je morajo zavedati tako sodna in zakonodajna kot tudi izvršilna veja oblasti. Uveljavitev načela pravne države temelji na uresničevanju in doslednem izvajanju načela delitve oblasti, ki medsebojno delujejo po sistemu zavor in ravnovesij, znotraj svojih pristojnosti, so pojasnili.

Glede konkretnega suspenza so pojasnili, da so ga izrekli na podlagi uvedenega disciplinskega postopka, v katerem se sodniku očita storitev več težjih disciplinskih kršitev, ki glede na njihov opis kažejo na vztrajnost in ponavljajoča ravnanja oziroma način izražanja obdolženega.

Za kakovostno in učinkovito izvajanje sodne oblasti so pomembni kolegialnost, medsebojno zaupanje, spoštovanje in sodelovanje, zato sodnik ne sme biti obremenjen z očitki o neprimernem, nedostojnem ali žaljivem obnašanju ali izražanju, posebej v zvezi z opravljanjem sodniške službe.

“Od sodnika se namreč pričakuje, da pri javnem izražanju upošteva digniteto sodniške funkcije, da je zadržan v situacijah, ko bi lahko zaradi njegovega javnega izražanja bili vprašljivi avtoriteta in integriteta sodstva, da tudi pri izražanju kritike v javnosti ohrani dostojen in spoštljiv odnos do stanovskih kolegov,” so pojasnili.

Glede predodeljevanja sodnih zadev pa so pojasnili, da je določeno v sodnem redu. “Nikakor ne pomeni krivice strankam, saj bi ta nastala, če bi morale te čakati na vrnitev sodnika, za katerega se iz katerega koli razloga lahko utemeljeno predvideva, da bo daljši čas odsoten,” so navedli.

Se pa v primeru predodelitve zadev sojenja začnejo znova predvsem zaradi načela neposrednosti, ob soglasju strank pa se lahko zapisniki o že izvedenih dokazih tudi preberejo in se na ta način pospeši postopek, so zapisali.

Med javnosti bolj poznanimi dosedanjimi primeri so bili sicer suspenzi predsednika mariborskega delovnega sodišča Stanka Omerzuja, celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta in sodnice Suzane Gril.

Suspenz zoper sodnika je po zakonu o sodniški službi dopusten v primerih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in je zanje mogoče izreči kazen zapora, višjo od dveh let. Suspenz je obvezen, ko je uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z zlorabo sodniške funkcije.