Upravno sodišče je namreč decembra ugodilo Šamiju in njegov primer vrnilo ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odločanje. Sodišče je ugotovilo, da Šamijeva prošnja za azil sploh ni bila zavržena, saj ministrstvo ni izdalo takšnega sklepa. Upravno sodišče je tudi ugotovilo, da je notranje ministrstvo zmotno trdilo, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča, saj da so Šamijevi postopki v Sloveniji končani.

Upravno sodišče je tedaj izdalo tudi začasno odredbo, s katero so odločili, da mora Šami do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji. Če bi ga namreč vmes izročili Hrvaški, mu potem – tudi če bi mu ugodili – ne bi mogli več zagotoviti, da se lahko vrne.

Nato pa je vrhovno sodišče januarja po pritožbi notranjega ministrstva takšno odločitev upravnega sodišča spremenilo ter zahtevo za začasno odredbo zavrglo. Presodilo je namreč, da je izdana začasna odredba nepravilna in nezakonita iz več razlogov, ki vsak samostojno zadošča za njeno razveljavitev in je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.

Kot je razvidno iz objave na spletni strani vrhovnega sodišča, je upravno sodišče začasno odredbo izdalo v nasprotju z zakonskimi pooblastili, saj ji je brez podlage v zakonu dalo učinke, ki presegajo okvir upravnega spora. Začasna odredba tudi presega zahtevo, ki jo je za izdajo začasne odredbe podal tožnik, menijo vrhovni sodniki.

Prav tako so opozorili, da se z začasno odredbo posega v izvršitev sklepa, s katerim je ministrstvo za notranje zadeve že odločilo, da ne bo obravnavalo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo predan Hrvaški. “Ta pravnomočni sklep so potrdila kot pravilen in zakonit tudi pristojna sodišča in s tem je bilo tožniku že zagotovljeno učinkovito sodno varstvo,” navajajo na vrhovnem sodišču.

Kot so še dodali, je upravno sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je zadržalo izvršitev pravnomočnega sklepa, ki sploh ni predmet tega upravnega spora, za kar nima zakonske podlage. Ob tem pa je vrhovno sodišče presodilo, da stališče upravnega sodišča tudi po vsebini ni utemeljeno, saj predaje tožnika Hrvaški ni mogoče brez ugotovljenih konkretnih okoliščin šteti za težko popravljivo škodo.

Vrhovno sodišče pa ni presojalo vprašanja, ali je v Šamijevem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal Šami. O tem bo vrhovno sodišče lahko odločalo le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje, so še pojasnili.

Na notranjem ministrstvu so sicer že vložili zahtevo za revizijo glede odločitve upravnega sodišča v tem primeru, o čemer pa vrhovno sodišče še ni odločalo. Današnje odločitve vrhovnega sodišča pa niso želeli komentirati, saj postopki v zvezi s tem še potekajo.

Iz iztega razloga odločitve niso želeli komentirati v kabinetu premierja Mira Cerarja. Medtem pa po mnenju zunanjega ministra Karla Erjavca odločitev sodišča potrjuje, da je treba zadevo Šami urediti v skladu s pravnim redom in ne po politični poti.

Erjavec je izrazil obžalovanje, da se je zadeva v zvezi s statusom Šamija tako spolitizirala. “Politizacija primera za Šamija ne prinaša nobene rešitve. Njegovi pooblaščenci bi morali poiskati korektno pravno rešitev,” je za STA danes ocenil Erjavec.

Na odločitev vrhovnega sodišča se je odzval tudi Šamijev zagovornik Miha Blažič. Slednji poudarja, da je vrhovno sodišče v tem primeru odločalo samo o začasni odredbi, ne pa tudi o Šamijevem predlogu, naj država v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo, o čemer mora ministrstvo za notranje zadeve po besedah Blažiča še odločati. Prav tako je po njegovih besedah na odločitev vrhovnega sodišča možno vložiti še ustavno pritožbo. Slednje je po njegovih besedah ena od možnosti. O tem, ali jo bodo uporabili, se bo še posvetoval z odvetniki, je dejal.

Dokler vse zadeve niso zaključene, Blažič tudi ne vidi razloga, da bi Šamija deportirali na Hrvaško. Njegovega trenutnega zdravstvenega stanja pa ni želel komentirati.

Šami je februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.

Proti njegovi deportaciji sta se novembra zavzela civilna družba in tudi del politike, pri čemer so opozarjali, da gre za enega najboljših primerov integracije beguncev v slovensko družbo. Deportacijo so tako začasno preprečili, Šami pa je vložil novo prošnjo za azil. Novembra lani je vložil tudi posebno vlogo, v kateri je predlagal, naj Slovenija v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo. Ministrstvo je vlogo zavrnilo, Šami pa je sprožil upravni spor.