Trumpova vlada se je novembra odločila, da bo zanikala pravico do azila vsem, ki jih ujamejo pri vstopu v ZDA mimo uradnih mejnih prehodov. Izraz nezakonito prečkanje meje pri tem ni ustrezen, saj ameriška zakonodaja določa, da lahko vsakdo zaprosi za azil kjerkoli, ne glede na to, kako je prišel v ZDA oziroma tudi, če še ni v ZDA.
O prošnji potem odločajo sodišča, ki večino prošenj zavrnejo kot neutemeljene. Trumpova vlada pa je hotela iti dlje z utemeljitvijo, da želi razbremeniti sodišča. Sodišča nižje stopnje so namero razglasile za neustavno in nezakonito, brez bolne Ruth Bader Ginsburg in Johna Robertsa, ki ga je na položaj imenoval republikanec George Bush mlajši, pa bi vrhovno sodišče pritrdilo Trumpu.
S konservativnim jedrom sodišča, ki ga tvorijo Clarence Thomas, Samuel Alito in Neil Gorsuch, je za glasoval tudi novinec Brett Kavanaugh. To sicer ni prva odločitev vrhovnega sodišča, pri kateri se je Roberts postavil na stran bolj liberalnih sodnikov. Ameriški liberalci zato upajo, da bo v prihodnje prevzel vsaj vlogo jezička na tehtnici, kot jo je imel Kavanaughov predhodnik Anthony Kennedy.