Država je odvetniku Elisabethe Wurth nakazala slaba dva milijona evrov odškodnine za premoženje, ki ga je sodišče po vojni zaplenilo njenemu očetu, murskosoboškemu županu in zagovorniku madžarizacije Prekmurja Ferdinandu Hartnerju, poroča MMC. Na državnem pravobranilstvu, ki je vodilo postopek, so za MMC potrdili, da je bila 16. decembra 2016 sklenjena poravnava, po kateri je "Republika Slovenija dolžna za zaplenjeno premoženje plačati odškodnino v obliki obveznic 1,314.111,00 EUR, s pripadajočimi obrestmi". "Ničesar nočem prejudicirati, ker je zadeva zdaj v rokah državnega pravobranilstva. Po pregledu vseh dokaznih listin ugotavljam, da v naravi ni mogoče vrniti nobene nepremičnine in zato sem predlagal, da Republika Slovenija pravnim naslednikom Ferdinanda Lindvaya Hartnerja za celotno zaplenjeno premoženje izplača ustrezno odškodnino." Tak pa je bil lani septembra za Večer komentar in stališče murskosoboškega odvetnika Danila Harija na odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrglo zahtevek državnega pravobranilstva za revizijo postopka vračanja zaplenjenega premoženja pokojnega Hartnerja, v drugi svetovni vojni medvojnega župana Murske Sobote. Vrhovni sodniki so z zavrnitvijo potrdili sklep višjega sodišča, da je predlog Hartnerjeve hčerke Elizabete Wurth za vračilo zaplenjenega premoženja upravičen in utemeljen. Zaradi nedavne smrti denar Wurthove zdaj čaka na odločitev dedičev pri odvetniku Hariju. Državno pravobranilstvo je namreč oktobra pristalo na pobudo Harija, da naj Slovenija pravnim naslednikom Ferdinanda Lindvaya Hartnerja za celotno zaplenjeno premoženje izplača ustrezno odškodnino. Hari je zastopal interese Elizabete Wurth, 92-letne Hartnerjeve hčere. Hari je takrat za Večer še zavrnil možnost, da bi se srečali ali vsaj govorili z Wurthovo, kajti "morate razumeti, da bo moja varovanka novembra dopolnila 92 let, in je vse skupaj za njo precej naporno." Po vojni leta 1945 so namreč Ferdinandu Lindvayu Hartnerju zaradi sodelovanja z okupatorjem zaplen