29 odstotkov koral 2300 kilometrov dolgega koralnega grebena je odmrlo med marcem in novembrom 2016, pri čemer je bil najhuje prizadet severni del Velikega koralnega grebena. Odmiranje oz. beljenje koral brez primere se je zaradi visokih temperatur morja ponovilo tudi leta 2017.

Ugotovitve naznanjajo obsežen propad ekosistemov koralnih grebenov kot posledica globalnega segrevanja, svarijo znanstveniki, ki so sodelovali v raziskavi. Tovrstni grebeni sicer predstavljajo odstotek svetovnih oceanov, a so dom kar 25 odstotkom morskega življenja.

Hitro rastoče vrste koral, ki zagotavljajo habitat in zaščito za ribe in drugo morsko življenje, so jo zaradi vročine najslabše odnesle. Čeprav so počasneje rastoče korale v veliki meri preživele, ne zagotavljajo zadostnega življenjskega okolja za morsko življenje.

“Odmiranje koral je povzročilo radikalne spremembe v mešanici koralnih vrst na stotinah posameznih grebenov, kjer se zrele in raznolike skupnosti spreminjajo v bolj degradirane sisteme, pri čemer obstane le nekaj odpornih vrst,” je dejal eden od avtorjev raziskave Andrew Baird, profesor na avstralski univerzi James Cook.

Po mnenju sodelujočih znanstvenikov bi se bilo glede na rezultate raziskave treba osredotočiti na omejevanje globalnega segrevanja na največ dve stopinj Celzija glede na predindustrijske ravni in na zaščito preostalih koralnih sistemov.

“Veliki koralni greben nedvomno ogrožajo podnebne spremembe, ni pa še obsojen na propad, če bomo hitro ukrepali glede toplogrednih izpustov,” je menil direktor avstralskega centra za odličnost ARC za študije koralnih grebenov Terry Hughes.

Kot je dodal, je še vedno živih približno milijarda koral, ki so v povprečju bolj odporne od tistih, ki so umrle. “Moramo se osredotočiti na zaščito kozarca, ki je še vedno na pol poln, tako da pomagamo pri okrevanju preživelim,” je povedal.

Veliki koralni greben je utrpel množično odmiranje koral že v letih 1998 in 2002, še navajajo znanstveniki, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije.