V 20. stoletju smo v Sloveniji običajno zabeležili enega ali dva vročinska vala na leto, v tem stoletju pa jih zabeležimo že tri ali štiri, minulo leto smo jih zabeležili celo pet, je povedal Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje.

Pojav vročinskih valov je zaskrbljujoč, saj se ti pojavljajo pogosteje, so bolj intenzivni in daljši, je povedala Lučka Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete. Kot je še dejala, so ti trendi opazni po vsej Sloveniji, začeli pa so se pojavljati tudi na območjih, kjer so bili doslej neobičajni, kot je denimo Kranjska Gora.

Vročinske valove se da uspešno napovedati približno teden dni vnaprej. Delodajalci se zato lahko nanje že predčasno pripravijo in z različnimi ukrepi poskrbijo za zaščito svojih delavcev, je dejala Metoda Dodič Fikfak s kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Po njenih navedbah so boleznim zaradi vročine in sonca najbolj izpostavljeni delavci, ki večino svojega delovnega časa preživijo na prostem. To so komunalni delavci, vojaki, ribiči, solinarji, gradbeniki, cestarji, policisti, med njimi pa so najbolj ogroženi predvsem starejši in tisti, ki že bolehajo za kakšno boleznijo.

Kot je dodala, v Sloveniji vsako leto zaradi vročinske kapi umre en človek, vpliv na kožo pa je veliko hujši. Najbolj črne posledice prinaša skupina kožnih rakov, med njimi pa je najbolj zaskrbljujoč pojav melanoma, ki nastane zaradi opeklin. Ta namreč vsako leto terja življenja več sto ljudi, je ocenila Dodič Fikfakova.

“Delavec, ki dela v vročini, ogroža sebe, ogroža tudi druge, ker je nepazljiv in tako povzroča poškodbe, nesreče, nezgode,” je pojasnila Dodič Fikfakova. Poleg tega je delavec z visoko temperaturo in pregretim telesom na delovnem mestu neučinkovit, torej negativne posledice občuti tudi njegov delodajalec, je še dejala.

Delodajalci lahko po navedbah Dodič Fikfakove za zaščito delavca poskrbijo na več načinov, in sicer z zaščitnimi oblačili z dolgimi rokavi, ki prepuščajo znoj, sončnimi očali, kremo z visokim faktorjem za zaščito pred soncem, prenosnim prostorom, kjer se delavec lahko ohladi, s prostorsko in časovno prerazporeditvijo delovnega časa in predvsem zadostno količino vode.