Njena predavanja, knjige in pisanje v časopisih, tudi v našem Večeru v nedeljo, pripomorejo k razmahu vrtičkarstva, predvsem pa ekološkega načina razmišljanja vrtičkarjev. “Še premalo mi je uspelo, da bi Slovence naučila logičnega razmišljanja, ne pa ravnanja po receptih. Lansko leto, ko je v aprilu mnogim pomrznilo kar nekaj vrtnin, mi je bilo jasen dokaz, da še nisem bila dovolj uspešna,” pravi skromno o sebi Miša Pušenjak, za mnoge zelo pomembna referenca, ko se je treba v zvezi z vrtom nekaj odločiti. Da so časopisne svetovalne rubrike zelo pomembne, ker ljudem pomagajo, saj smo v tem hitrem načinu življenja izgubili povezavo med generacijami, poudari. “Imamo generacijo, ki si želi vrtnariti, žal pa od staršev in starih staršev ni dobila ustreznega znanja. Desetletje ali dve pridelovanje zelenjave na vrtu ni bilo moderno, zato se zdaj ena cela generacija tega, kar se je samodejno prenašalo iz roda v rod, na novo uči. Knjig ne znamo več brati, internetne informacije moraš znati brati, saj jih je polovica nezanesljivih, zato moraš za njihovo uporabo že nekaj znati, članki v časopisih pa ljudem zelo pomagajo.” Naše babice večinoma niso bile načitane, so pa poznale naravo. “Znale so živeti z naravo, jo opazovati in se po njej tudi ravnati. Niso jamrale o soncu in dežju, ampak so se ravnale po vremenu in se mu prilagajale. In ravno to znanje, zdravo kmečko pamet, smo izgubili.” “Zelenjavni vrt je zdrav samo, če so na njem tudi cvetlice,” reče tudi Pušenjakova. “Cvetlice imajo več funkcij. Že samo s svojo barvo zmedejo škodljivce, ki se ne ustavijo na vrtu in ne iščejo svojih gostiteljskih rastlin. Druga njihova funkcija je vonj. Tudi z vonjem zmedejo škodljivce in jih odvračajo stran od vrta. Rumeno, oranžno in rdeče cvetoče, posebno tiste enostavne s prijetnim vonjem privabljajo in predvsem tudi hranijo koristne žuželke, kot so različne osice, tenčičarice, muhe trepetavke, odrasle žuželke se hranijo z medičino in cvetnim prahom, njihove ličinke pa opravijo z našimi
