Številke so za približno pet odstotkov višje od prejšnje globalne ocene ZN iz leta 2012, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poročilo WHO ne zajema podatkov o spolno prenosljivih okužbah z virusom hiv, hepatitisom B, herpesom in virusi papiloma (HPV), ki so sicer deležni večje pozornosti javnosti.

“Menimo, da gre za skrito epidemijo, tiho epidemijo, nevarno epidemijo” na globalni ravni, je na tiskovni konferenci v Ženevi v četrtek opozorila epidemiologinja WHO Melanie Taylor.

Strokovnjakinja za spolno prenosljive bolezni pri WHO Teodora Wi je opozorila, da bi bilo lahko pomanjkanje napredka v boju proti tem okužbam povezano s dejstvom, da je spolnost postala bolj dostopna zaradi razširjenosti uporabe spletnih aplikacij za zmenke na družbenih omrežjih.

Po drugi strani pa bi lahko po njenem k temu prispevalo tudi to, da okužba s hivom zaradi zdravil ni več smrtna. Dostopnost zdravljenja okužbe s hivom je namreč privedla do manjše uporabe kondomov, ki pa preprečujejo tudi druge bolezni, je dodala.

Štiri spolno prenosljive bakterijske okužbe, ki se prenašajo z nezaščitenimi spolnimi odnosi, je mogoče pozdraviti, če pa se ne zdravijo, se lahko pri bolnikih razvijejo nevrološke in kardiovaskularne težave ter neplodnost. Zaradi sifilisa se na primer vsako leto v svetu rodi približno 200.000 mrtvorojenih otrok.

Čeprav je delež moških in žensk, ki se na novo okužijo, približno enak, pa je skupno število žensk, ki živijo z okužbo, višji, saj bakterije dlje časa preživijo v ženskih spolnih organih kot pri moških. Ker večina ljudi ne razvije simptomov, okužbe pogosto ostanejo neopažene, kar jim omogoča širitev, je po poročanju dpa opozorila Taylorjeva.

Poročilo WHO, ki je zajelo populacijo v starosti od 15 do 49 let, ocenjuje, da je eden od 25 ljudi na svetu okužen z eno ali več bakterijskih spolnih bolezni.

WHO zato med načini za boj proti spolno prenosljivim bakterijskim okužbam priporoča uporabo kondomov, spolno vzgojo in izboljšanje pregledovanja bolezni v državah v razvoju. Kot poudarja Wijeva, pa morajo bolniki, zdravniki in družbe kot celota prenehati obravnavati takšne okužbe kot tabu teme. “Ne smemo jih pometati pod preprogo in se pretvarjati, da ne obstajajo,” je dejala.