Tema letošnjega, 17. strokovnega posveta Mladi in kriminal, ki ga prireja Policijska uprava Maribor, je zasvojenost mladih. Za to tematiko so se po besedah direktorja uprave Aleksandra Thalerja odločili, ker je ta vedno aktualna. Takšni posveti so po njegovih ocenah koristni za vse vpletene v to področje, saj gre za priložnost, ko lahko izmenjajo znanje, poglede in izkušnje. “Ključno je, da sodelujemo, da lahko čim hitreje in ustrezno reagiramo, ko je to potrebno,” je dejal.
Na posvetu sodelujejo policisti in kriminalisti, delavci centrov za socialno delo, tožilci, sodniki, varuh človekovih pravic, penologi, delavci vzgojnih zavodov, socialni delavci in pedagogi osnovnih ter srednjih šol oz. praktično vsi, ki se pri delu srečujejo z mladimi in njihovimi težavami. Prijavljenih je več kot 220 udeležencev iz vse države.
Andreja Drev z NIJZ je v uvodu predstavila rezultate najnovejše raziskave z zdravjem povezanega vedenja v šolskem obdobju, ki so jo naredili lani in kaže, da je okoli 20 odstotkov 15-letnikov že uživalo drogo konopljo. “Primerjava z raziskavo štiri leta prej kaže, da uporaba konoplje pri 15-letnikih ostaja na približno enaki ravni. Prvič pa smo naredili raziskavo tudi pri 17-letnikih, kjer so nas rezultati presenetili, saj je tako rekoč že skoraj vsak drugi 17-letnik poročal o tem, da je že kdaj v življenju uporabil konopljo,” je pojasnila.
Nekaj več kot štiri odstotke anketiranih 17-letnikov je poročalo o uporabi ekstazija, dobri štirje odstotki o uporabi kokaina. Po besedah Drevove je najbolj problematična “normalizacija” uporabe drog v družbi. “Če je bila uporaba drog prej bolj na obrobju mladinske kulture, nočnega življenja in prostega časa, je zdaj stopila v sam center. Če samo pogledamo, koliko je pobud za legalizacijo konoplje, koliko je mitov o njeni pozitivni uporabi, ugotavljamo, da je odnos družbe čedalje bolj permisiven do konoplje in tudi do uporabe drugih drog,” je dejala.
Za preprečevanje zasvojenosti med mladimi in posledično kasneje v odrasli dobi je po njenih besedah ključno, da so na voljo kakovostni preventivni programi. “Zelo pomembno je, da so umeščeni v pravi čas, torej del programov še preden pride do uporabe, da krepimo varovalne dejavnike pri mladostnikih, da krepimo zdrav življenjski slog in njihove razne veščine. Del programov pa bi moral biti namenjen temu, da takrat, ko pride do uporabe, lahko hitro ukrepamo, da izvedemo zgodnjo intervencijo,” je pojasnila.
V Sloveniji takšni programi obstajajo, a bi jih bilo po besedah Drevove treba bolje povezati in jih enakomerno razporediti po državi.
V zadnjem času se med mladimi pojavljajo tudi nootropiki, znani kot pametne droge. Tina Tomažič z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je predstavila rezultate raziskave, ki so jo letos naredili na tehniških fakultetah v Mariboru. “Zajeli sva vzorec 289 študentov. Da uživajo pametne droge, jih je odkrito priznalo 13, torej 4,5 odstotka. Od tega je bilo deset moških in tri ženske. Pravijo, da uživajo te droge za večjo osredotočenost, budnost in kreativnost,” je povedala.
Uporabniki so prepričani, da nekajkratna uporaba takšnih drog ni škodljiva. A Tomažičeva opozarja, da še ni znanstveno utemeljenih raziskav glede stranskih učinkov na zdravje.
