“Ameriški zdravstveni sistem se zelo zanaša na osebe, ki so bile rojene v drugih državah,” je povedal raziskovalec s Harvarda Anupam Jena.

Kot so ugotovili raziskovalci, je med zdravniki več tujcev kot med tistimi, ki opravljajo druge poklice v zdravstvu. Tako je bilo med zobozdravniki takih, ki so bili rojeni v tujini, 24 odstotkov, med farmacevti 20 odstotkov, med sestrami pa 16 odstotkov.

Največ tujcev, zaposlenih v zdravstvu, je v ZDA prišlo iz Azije, okoli šest odstotkov, sledijo Mehika ter države Srednje Amerike in Karibov.

Avtorji študije, ki so jo izvedli leta 2016, še opozarjajo, da je morda tujcev še več, saj nekateri sodelujoči verjetno niso razkrili, od kod prihajajo oziroma ali imajo državljanstvo.

Raziskovalci opozarjajo, da bo še ostrejša priseljenska politika, ki jo zagovarja ameriški predsednik Donald Trump, otežila prihod tujih strokovnjakov, zaradi česar bi lahko prišlo do pomanjkanja kadra.

“Poleg tega več pozornosti namenjamo boljšemu počutju zdravnikov, ki ne delajo več 24 ur na dan sedem dni v tednu,” je opozoril eden od raziskovalcev Ahmad Masri z univerze v Pittsburghu. “Tako se bodo potrebe še povečale,” dodaja.

ZDA se že zdaj soočajo s pomanjkanjem zdravnikov, do leta 2030 pa naj bi jih po oceni ameriških medicinskih fakultet primanjkovalo kar 120.000.