Kot je v predstavitvi povedal Lobnik, je svojo kandidaturo zastavil operativno, zato je pripravil načrt dela. Njegova temeljna vizija je dialog s civilno družbo, ki oblikuje polje enakih možnosti, in dialog z odločevalci, je dejal Lobnik in dodal, da je “le v konsenzu možen napredek”. Njegov načrt dela sledi zakonu o varstvu pred diskriminacijo, ki po njegovih besedah na zelo evropski način definira temeljno poslanstvo zagovornika.
Izpostavil je nekaj nalog, ki jih bo imel zagovornik. Prva je po njegovih besedah sprejemanje prijav državljanov, ki menijo, da so diskriminirani. Na voljo jim bo pravno svetovanje, v nekaterih primerih pa tudi zastopanje v sodnih postopkih. Poleg tega bo zagovornik spremljal splošno stanje na področju diskriminacije. Lobnik je omenil še možnost proaktivnega delovanja, torej pripravo predlogov, ki bi zmanjšali diskriminacijo, ter ozaveščanje. Prav na tem področju vidi veliko priložnosti.
Lobnik se, kot pravi, zaveda, da gre za nov organ, zato bo v prvi fazi namenil energijo temu, da ga postavi na noge. Ena prvih nalog bo popolnitev strokovne ekipe, ki bo sestavljala organ, saj morajo biti odločitve zagovornika strokovno podprte. Kadrovski načrt tako predvideva zaposlitev treh sodelavcev.
Na vprašanje, katera skupina je v Sloveniji najbolj diskriminirana, Lobnik, kot je dejal, težko odgovori. Vsakršna diskriminacija je namreč za posameznika lahko huda, zato mora biti odprt do popolnoma vseh okoliščin. “Tukaj ne sme biti prioritet, saj mora biti vsaka okoliščina enakovredna,” je poudaril in dodal, da ravno v tem vidi vlogo nove institucije. Podobno je odgovoril tudi na vprašanje, katerih vprašanj se bo treba lotiti takoj. “Nobenih predsodkov ne smemo imeti do katerihkoli okoliščin,” je dodal.
Glede bojazni, da bo nov institut le “brezzobi tiger”, pa Lobnik pravi, da res ne bodo izrekali sankcij, temveč bodo predlagali ukrepe za odpravo diskriminacije. Če ta ne bo odpravljena, bodo zadeve predali pristojni inšpekciji. “S stališča kaznovanja je zagovornik brezzobi tiger, a to ne pomeni, da ni učinkovit,” je še dejal kandidat in dodal, da so “organi, ki imajo več zob, in prav je, da njihovo delo prepustimo njim.”
Funkcijo zagovornika načela enakopravnosti sicer vpeljuje maja letos uveljavljeni zakon o varstvu pred diskriminacijo, je pojasnila generalna sekretarka urada predsednika Nataša Kovač. Predsednik Borut Pahor je tako prvič vključen v kandidacijski postopek za to funkcijo, za Lobnikovo kandidaturo pa se je odločil po skrbni preučitvi vseh predlogov, pogovori s kandidati in posvetovanjih s poslanskimi skupinami, ki so pokazali, da kandidat uživa večinsko podporo, je še dejala Kovačeva.
Dodala je, da večina kandidatovih delovnih izkušenj sega na področje uresničevanja načela enakosti ter človekovih pravic in svoboščin. Po njenih besedah se je izkazal z organizacijskimi in vodstvenimi sposobnostmi, njegovo delovanje in medijsko nastopanje pa je konstruktivno. Po besedah Kovačeve je sposoben tudi horizontalnega povezovanja z različnimi civilnodružbenimi skupinami, javnostmi in političnimi akterji.
Lobnik, rojen leta 1975, je univerzitetni diplomirani sociolog. Kot je povedal, je že v času študija postal družbeno aktiven, med drugim je bil pobudnik ustanovitve prve skupine za istospolno usmerjene mlade Legebitra. Zadnjih nekaj let opravlja delo programskega direktorja Društva informacijski center Legebitra. Med drugim se je aktivno zavzemal za sprejem družinskega zakonika in leta 2012 postal tudi koordinator referendumske kampanje v podporo zakoniku.
Lobnika je predsednik republike izbral izmed 11 kandidatov, njegovo kandidaturo pa je v DZ posredoval 7. oktobra. DZ mora o njem glasovati najpozneje v 30 dneh, za potrditev pa potrebuje navadno večino poslanskih glasov.
