Če povem po pravici, se še najmanj veselim takrat, ko vsi skačejo od veselja. Čas, ko vse cveti, ko gospodarstva zaznavajo rast, ko se javni sektor končno reši iz primeža grozljivega »Zujfa«, ko se (spet) pogovarjamo o zvišanju minimalne plače, ko se ljudje sproščajo in ko si končno privoščijo tisto, o čemer so v dolgih temačnih letih krize lahko le sanjali, me navdaja z negotovostjo.