Na generalni policijski upravi so za časnik povedali, da preiskava o tem že poteka. “Potrdim lahko le, da ljubljanski policisti vodijo kriminalistično preiskavo zaradi suma storitve ponarejanja listin za več primerov, v katerih obravnavajo ponarejena potrdila o vpisu,” je za Dnevnik povedal Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Več podatkov o preiskavi zaradi varovanja interesov predkazenskega postopka niso mogli posredovati.

Ni pa jasno, kako razširjen sploh je pojav ponarejanja študentskih in dijaških statusov, če število tovrstnih primerov v zadnjem času raste ali pada, koliko ljudi so zaradi tega že obravnavali in podobno. Na policiji so pojasnili, da podatkov v svojih evidencah ne vodijo tako, da bi lahko posredovali statistične podatke. Ponarejanja študentskih in dijaških statusov namreč ne vodijo posebej, ampak jih obravnavajo skupaj z ostalimi vrstami ponarejanja listin, je poročal Dnevnik.

Zaporna kazen po navedbah časnika ne grozi le tistim, ki potrdila o vpisu ponarejajo, temveč tudi tistim, ki jih uporabljajo. Kazenski zakonik namreč v 251. členu pod točko tri določa, da se z zaporom do treh let kaznuje tisti, ki ponaredi javno listino, jo spremeni oziroma kdor tako ponarejeno ali spremenjeno listino hrani zaradi uporabe ali jo uporabi kot pravo.

Inšpektorji za delo takšnega ponarejanja po navedbah Dnevnika ne bi mogli odkriti. Kot je pojasnila Branka Knafelc z inšpektorata za delo, preverjajo le, če prek študentske napotnice dela res tista oseba, na katero je napotnica napisana, ne pa tudi, če so potrdila o vpisu in s tem študentski ali dijaški statusi pristni.

Na e-študentskem servisu pa so pojasnili, da potrdila o šolanju, ki jih posredujejo študenti in dijaki, preverjajo v skladu s svojimi možnostmi, ki so omejene, saj nimajo dostopa do centralne evidence vpisa. Odzovejo se le, če jih sodišče ali policija pozove, da je bilo določeno potrdilo ponarejeno, je še poročal Dnevnik.