Po besedah Alenke Šelih z ljubljanske pravne fakultete so današnjo konferenco spodbudile informacije v javnosti, da se je delež žensk, storilk kaznivih dejanj precej povečal in da se je ta del kriminalitete začel spreminjati.
A podatki in raziskave temu ne pritrjujejo. Šelihova je pojasnila, da je ženska kriminaliteta zabeležila le rahel, ne posebno značilen dvig. Se je pa bistveno spremenila kaznovalna politika, saj se je od leta 2006 do 2016 delež kazni zapora, ki jih sodišča izrekajo ženskam, povečal za več kot enkrat.
Tako se bo, če se bo nadaljeval sedanji trend, število žensk v zaporih vsako leto povečalo za 35 primerov, je napovedala Šelihova.
Da bi razložili vzroke za takšno spremembo kaznovalne politike, bi morali opraviti poglobljeno raziskavo in ugotoviti, ali je taka usmeritev upravičena. Šelihova sicer ocenjuje, da so razlogi lahko različni: od na splošno bolj represivne klime do spremembe v spolni zasedbi oziroma feminizaciji kazenskih sodišč.
Nekateri namreč ugotavljajo, da je šlo v preteklosti, ko so bili sodniki večinoma moški, za neke vrste “kavalirstvo”, saj so ženskam izrekali milejše kazni. A pri iskanju teh vzrokov gre le za špekulacije, ki bi jih bilo treba preveriti, je dodala Šelihova.
Podobne ugotovitve kot za Slovenijo veljajo tudi za žensko kriminaliteto po svetu. Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo je pojasnila, da gre pri ocenah, da ženska kriminaliteta v zadnjih letih izrazito narašča, le za družbeni vtis. V resnici pa kriminaliteta povsod pada, s tem da moška pada bolj strmo, ženska pa kvečjemu ostaja na enaki ravni.
Po drugi strani pa izrazito narašča kaznovanje žensk. Leta 2015 jih je bilo po vsem svetu zaprtih 700.000, kar je 50-odstotno povečanje glede na leto 2000. Ob tem pa se stopnja kriminalitete ni povišala, je opozorila Plesničarjeva.
Tudi pri vrstah kaznivih dejanj, ki jih storijo ženske, v zadnjih letih tako v Sloveniji kot po svetu ni posebnih razlik. V Sloveniji še vedno prevladujejo klasična kazniva dejanja, kot so tatvine. Tudi po svetu je bistveno bolj pogosta premoženjska in gospodarska kriminaliteta, manj pa je nasilnih kaznivih dejanj.
Za ženske sicer velja, da so redkeje storilke kaznivih dejanj kot moški, da je vrsta dejanj, ki ji storijo, bistveno drugačna ter da se prej kot moški vrnejo k družbeno sprejemljivemu vedenju, je še navedla Plesničarjeva.
Dejavnikov, ki vplivajo na kriminaliteto žensk, je po besedah Katje Filipčič s pravne fakultete zelo veliko, sama pa se je posvetila nasilju v družini kot enemu izmed njih. Podatki namreč kažejo, da je med storilkami kaznivih dejanj delež žrtev nasilja v družini višji kot v splošni populaciji žensk. Raziskave iz različnih držav denimo kažejo, da so bile skoraj vse ženske, ki so ubile partnerja, prej žrtve njegovega nasilja.
Poleg očitne povezave, ko ženska ubije nasilnega partnerja, Filipčičeva kot povezavo med nasiljem v družini in kriminaliteto navaja še premoženjsko kriminaliteto kot strategijo preživetja ter primere, ko nasilnež prisili partnerico, da sodeluje pri izvršitvi kaznivih dejanj.
Milica Antič Gaber s filozofske fakultete pa je opozorila, da v Sloveniji ženske kljub doseženi izobrazbi in kulturnemu kapitalu še vedno zaostajajo pri zasedanju položajev, ki prinašajo družbeno moč. To razkrivajo tudi podatki o ženskah v zaporih: ker med ženskami prevladujejo premoženjski delikti in ne gospodarski kriminal, je očitno, da nimajo družbene moči.
Konferenco Ženske in kriminaliteta so danes pripravili pravna fakulteta, Inštitut za kriminologijo ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
