Domen Uršič, strokovnjak za politični marketing Ker je zmaga na predsedniških volitvah že vnaprej oddana Borutu Pahorju, bo jesenska kampanja potekala v luči boja za ostanke. Etabliranim strankam bodo predsedniške volitve služile zgolj kot ogrevanje pred velikim finalom, kot preizkus pripravljenosti strankinega terena in kot priložnost komuniciranja tematik, o katerih želijo, da bi determinirale prihajajoče parlamentarne volitve. V povsem drugačni situaciji so nove stranke (Gibanje za otroke in družine – GOD) in tiste, ki si želijo vrnitve med žive (SNS, SLS). Tem volitve omogočajo vstop v sicer zaprti medijski prostor in s tem možnost nagovarjanja širše javnosti. Poleg kampanje Boruta Pahorja bomo tako spremljali uvod v parlamentarne volitve, s poudarjanjem pozitivnih in negativnih plati ekipe na Gregorčičevi. Vladi se zato mudi in mora do poletja pokazati nekaj, karkoli. Z izjemo kadrovanja se namreč kaže dokaj klavrna slika vladnih uspehov. V zdravstvenem resorju, ki naj bi bil paradni konj SMC, se dela malo in še to slabo. Ministrstvo Milojke Kolar Celarc nekako še zmore pred javnostjo skrivati velikanske izgube bolnišnic in se ogniti odgovornostim za strokovne napake zdravnikov. A razsulo sistema kažejo vse daljše čakalne vrste. Postfaktični populizem vladne piar ekipe tu ne deluje, saj bolniki občutijo čakalne vrste na lastni koži. Ideja, da bi reforma, ki preureja zgolj financiranje zdravstvenega sistema, spremenila kaos v red, je katastrofalno slaba. To pa je vir Cerarjevega problema, s katerim se bo moral spopasti pred prihajajočimi volitvami. Kaj, če ne zdravstvene reforme, bo sploh prodal javnosti kot največji vladni uspeh? Napoved drugega tira? Žico na meji s Hrvaško? Drugi januar? Rezultatska šibkost Cerarjeve vlade morda že napoveduje, o čem bo tekla debata pred prihodnjimi volitvami in kakšen profil voditelja bomo iskali. Po razočaranju nad etičnim premierjem lahko znova pričakujemo zasuk k učinkovitosti. To je voda na mlin tako vse glasnejši ideji o
