Helena Božič je s prijateljico v Nici na počitnicah. Danes bi se morali udeležiti Rihanninega koncerta, pa je zaradi tragedije odpovedan. Nam lahko opišete dogajanje včeraj zvečer, kot ste ga doživeli vi? "S kolegico sva bili tam, ko se je zgodilo. Šli sva gledat ognjemet, ki so ga organizirali za praznik. Njihova znamenita promenada je bila polna ljudi. Sedeli sva na plaži. To je trajalo približno pol ure, nato pa sva se začeli spravljati v center, in pet minut po tem, ko sva zabredli v največjo maso, so ljudje začeli bežati mimo naju in kričati. Potem smo začeli naenkrat vsi bežati, ne da bi bili vedeli, kaj se pravzaprav dogaja. Slišali smo kričanje, glasove, ki so nam govorili, naj bežimo, da naj se skrijemo in umaknemo ... Nihče pa ni vedel, kaj se dogaja. Res je bilo grozno, ker smo lahko slišali kričanje otrok, ki jih je stampedo pokopal pod sabo. Ko smo hodili, nismo vedeli, ali naj se umaknemo ali skrijemo, od kod prihaja nevarnost, ali kdo čaka pred nami ... Noro je bilo. Nico dobro poznam, zato sem rekla prijateljici, naj raje zavijeva stran od dogajanja, da bova raje hodili po stranskih ulicah. Tako sva zavili desno. Bilo je grozno, ljudje so se kar skrivali, čepeli na tleh, jokali in kričali. Pristopili sva k neki gospe in njeni hčerki, ki sta bili čisto iz sebe, ker sta nekje izgubili moža oziroma očeta. Gospo sva vprašali, kaj se dogaja. Odgovorila je, da ne ve. Nihče nič ne ve, samo policija je v nekem trenutku masi ljudi začela kričati, naj bežijo. Rekla je, da so nato zaslišali streljanje, za katerim jih je val ljudi odnesel stran. Začeli so bežati. Pot sva nadaljevali po glavni ulici, ko se je ponovil stampedo ljudi, in zbala sem se, da naju bodo pohodili. Spet so vsi kričali. Nato sta po ulicah začeli noreti policija in vojska, naj se umaknemo in skrijemo. Problem pa je bil, da se nismo mogli nikamor skriti, saj je bilo vse zaprto. Ura je bila pol enajst zvečer na praznični dan. Trgovine, kafiči in restavracije so bili zaprti. Zato nisi vedel, ka