Šest od desetih vprašanih v raziskavi pravi, da roke umivajo več kot običajno, skoraj polovica pa tudi, da več kot običajno razkužujejo površine. Povišano je tudi zanimanje za informacije o zdravju in epidemiji. 41 odstotkov vprašanih pravi, da več kot običajno spremljajo spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in ministrstva za zdravje, oz. da več kot običajno spremljajo vsebine o zdravju v medijih.

Približno tretjina anketirancev poroča, da več kot običajno zračijo prostore. Manjši porast v primerjavi z “normalnim” stanjem Mediana beleži za rekreacijo zunaj, zdravo prehrano, rekreacijo doma ter uživanje prehranskih dopolnil.

Glede na ukrepe skozi čas ugotavljajo, da so anketiranci o največjih spremembah oz. porastu v njihovem lastnem preventivnem vedenju poročali v začetku epidemije marca in aprila. Nato pa je delež tistih, ki so več kot običajno sledili preventivnim ukrepom, do sredine maja upadal, skladno z upadanjem števila primerov okužb. V juliju je z drugim valom za nekatere navade spet malenkostno porasel, vendar pa je iz podatkov raziskave moč ugotoviti, da ne bistveno.

Iz tega na Mediani sklepajo, da so se prebivalci Slovenije bodisi počutili manj ogrožene kot v prvem valu bodisi je “več kot običajno” postala napačna dikcija za merjenje vedenja. Kot so pojasnili, je “običajno” v zadnjih štirih mesecih postalo povsem drugačno vedenje in prebivalci Slovenije več umivanja rok, razkuževanja površin, zračenja in podobno že vidijo kot nekaj običajnega.

Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 9. in 10. julijem 2020 z metodo spletnega anketiranja (CAWI) v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti in regiji.