Van der Bellen je v anketah pred aprilskim prvim krogom predsedniških volitev v Avstriji veljal za favorita, a ga je v velikem slogu, s skoraj 14-odstotno prednostjo prehitel kandidat svobodnjakov Norbert Hofer.
V majskem drugem krogu je z glasovnicami, ki so prispele po pošti, tesno zmagal, a za prihodnjega predsednika sosednje države je veljal natanko 40 dni. Ustavno sodišče je drugi krog zaradi napak pri štetju glasovnic, poslanih po pošti, razveljavilo.
V ponovljenem drugem krogu je bil, kot kažejo vzporedne volitve, uspešnejši. Po podatkih radiotelevizije ORF je pobral 53,6 odstotka, po podatkih inštitura ARGE pa 53,3 odstotka glasov.
Van der Bellen sicer po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA nikoli ni veljal za velikega volilnega borca, saj naj bi mu bili stiki z navadnimi državljani bolj kot ne mučni. Poleg tega je počasnost že več desetletij njegov zaščitni znak. A hkrati deluje zelo razumno in je previden pri izbiri besed.
V bitko za predsedniški položaj se je formalno podal kot neodvisen, nestrankarski kandidat, ki ga politično podpirajo avstrijski Zeleni.
Pred ponovljenim drugim krogom ga je podprlo tudi več vidnih avstrijskih konservativcev, nekateri nekdanji deželni glavarji ter več deset županov tako iz vrst socialdemokratov (SPÖ) kot ljudske stranke (ÖVP). Formalno ga sicer ni podprla ne ÖVP ne SPÖ, so mu pa podporo izrazili vidni predstavniki slednje, med njimi kancler Christian Kern.
Za Van der Bellna je EU iz gospodarskih in političnih razlogov nepogrešljiva. Kot poudarja, je od EU odvisnih več deset tisoč delovnih mest v industriji ali turizmu, sam pa bo kot predsednik države storil vse za to, da bo Avstrijo vodila proevropska vlada. Ko gre za begunsko krizo, pa Van der Bellen poudarja, da je treba, dokler na Bližnjem vzhodu traja vojno stanje, na tem področju okrepiti prizadevanja na ravni EU in biti solidaren.
Zmaga Donalda Trumpa na volitvah v ZDA je po mnenju Van der Bellna budnica za avstrijske predsedniške volitve – pred ločevanje je treba postaviti združevanje in negovati spoštovanje drug drugega. Za zgled je Van der Bellnu, ki je agnostik, nekdanji italijanski predsednik Giorgio Napolitano, ker je Italijo povedel skozi najtežje notranjepolitične čase.
Van der Bellen se je rodil 8. januarja 1944 na Dunaju kot otrok beguncev, očetu Alexandru ruskih korenin z aristokratsko in podjetniško zgodovino ter materi Almi z estonskimi koreninami.
Njegovi predniki po očetovi strani so se v 18. stoletju, v času Petra Velikega, izselili iz Nizozemske v Rusijo, od tam je družina po ruski revoluciji pred boljševiki pobegnila v Estonijo. Ko je Estonija med drugo svetovno vojno postala del tedanje Sovjetske zveze, je Alexandrovemu očetu uspelo, da se je z bodočo soprogo preselil v nemški rajh.
Iz nemškega taborišča za begunce sta kasneje odšla na Dunaj, kjer se je leta 1944 rodil Alexander. Ko se je po koncu druge svetovne vojne Dunaju približevala Rdeča armada, je družina pobegnila na Tirolsko, kjer je Van der Bellen tudi odraščal.
Van der Bellen, strasten kadilec, je leta 1970 v tirolski prestolnici Innsbruck doktoriral iz ekonomskih znanosti. Med letoma 1976 in 1999 je bil izredni profesor na univerzah v Innsbrucku in na Dunaju. Ko je leta 1999 postal vodja poslanske skupine avstrijskih Zelenih, je zamrznil svojo profesuro in tako je ostalo do leta 2009, ko se je upokojil.
Svobodomiselni Van der Bellen je bil politično sprva socialist in član socialdemokratov, a ta naklonjenost ni bila trajna. Kasneje ga je ustanovni član avstrijskih Zelenih Peter Pilz zvabil v stranko. Kot se je izkazalo, s takrat neslutenimi posledicami. Kot poslanec avstrijskih Zelenih je Van der Bellen v parlament prvič prišel leta 1994 in tam ostal vse do leta 2012.
Leta 2004 je prejel veliko zlato odlikovanje z zvezdo za zasluge za republiko Avstrijo.
Van der Bellen je bil na čelu avstrijskih Zelenih med letoma 1997 in 2008 ter se ponaša z rekordom, da je bil predsednik avstrijskih Zelenih z najdaljšim mandatom v zgodovini stranke. Potem ko je stranka na parlamentarnih volitvah leta 2008 dosegla nižji rezultat (10,11 odstotka) kot na volitvah 2006, ko je dosegla do takrat rekordno podporo 11,05 odstotka, je odstopil s čela stranke.
Od decembra lani je poročen z dolgoletno prijateljico ter strankarsko kolegico Doris Schmidauer. Pred tem je bil več kot pet desetletij poročen z Brigitte Van der Bellen, s katero ima dva sinova.
