Podobno kot vzporedne volitve kažejo prvi delni izidi ruske državne volilne komisije. Ta je do zdaj preštela nekaj več kot 25 odstotkov glasov, pri čemer je Putin dobil 72,53 odstotka glasov, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Na drugem mestu je kandidat Komunistične partije Pavel Grudinjin, ki je po 25 odstotkih preštetih glasov osvojil 15,44 odstotka glasov, na tretjem mestu pa nacionalist Vladimir Žirinovski z 6,84 odstotka glasov.
Putinova prepričljiva zmaga je bila pričakovana, vprašanje je bilo le, ali bo prejel več kot 70 odstotkov glasov, kolikor so mu napovedovale ankete, ali manj. Sodeč po vzporednih volitvah mu je uspel “veliki met” – po anketi centra VCIOM je dobila 73,9 odstotka, po anketi tiskovne agencije RIA pa celo 76,3 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Na prejšnjih volitvah leta 2012 je Putin slavil s 63,6-odstotno podporo.
Prvi nekoliko bolj zanesljivi uradni izidi naj bi sledili v nekaj urah. Zaradi velikih časovnih razlik, saj Rusija obsega kar 11 različnih časovnih pasov, so se volišča na vzhodu Rusije, še posebej pa na Daljnem vzhodu in Sibiriji, zaprla že pred več urami, tako da so lahko do zdaj prešteli že večji del, če ne že vse glasovnice. Dlje pa bo trajalo štetje glasov na veliko gosteje poseljenem zahodu države. Kot zadnja so se volišča ob 19. uri po srednjeevropskem času (ob 20. uri po lokalnem) zaprla v Kaliningradu.
Ker je bil izid volitev bolj ali manj znan vnaprej, so se v Kremlju predvsem bali, da bo volitve zaznamovala nizka udeležba, ki bi zmanjšala legitimnost rezultata, zato so vložili veliko truda v prepričevanje Rusov, naj pridejo na volišča. Tudi sam Putin je v petek pozval državljane, naj se udeležijo volitev.
Očitno jim je bolj ali manj uspelo, saj je volilna komisija skozi ves dan poročala, da je udeležba visoka, občutno višja kot leta 2012, ko je bila na koncu več kot 65-odstotna. Uradnih končnih podatkov za danes še ni, a po vzporednih volitvah naj bi bila na koncu udeležba 63,7-odstotna, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Volitve so sicer po navedbah opazovalcev iz vrst ruske opozicije zaznamovale številne kršitve. Kot se je danes izrazil opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki so mu zaradi pogojne obsodbe na zaporno kazen pred petimi leti prepovedali udeležbo na volitvah, zato je pozval k njihovemu bojkotu, smo bili danes priča “kršitvam brez primere”. Navalni je sicer na volišča po vsej državi poslal 33.000 svojih opazovalcev, ki pa jim na številnih voliščih niso dovolili niti vstopa, da bi lahko opravili svoje delo.
Ruska nevladna organizacija Golos, ki je blizu opoziciji, je sporočila, da je zabeležila okoli 2500 primerov volilnih nepravilnosti. Med drugim so zabeležili številne primere večkratnega glasovanja. Tuji opazovalci, med drugim Organizacije za varnost in sodelovanja v Evropi (Ovse), bodo svojo oceno po napovedih podali v ponedeljek.
Predsednica ruske volilne komisije Ela Pamfilova je obtožbe o kršitvah zavrnila in ocenila, da opazovalci “nekaterih situacij ne interpretirajo pravilno”, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Oblasti so tudi poročale o številnih kibernetskih napadih iz tujine, med drugim na strežnike volilne komisije in na sistem za avtomatsko štetje glasov, ki pa naj bi jih uspešno odbili.
Tudi rusko notranje ministrstvo je sporočilo, da niso zabeležili večjih kršitev, ki bi lahko vplivale zakonitost volitev, poroča Tass.
65-letni Putin, ki Rusiji kot predsednik ali premier vlada že vse od leta 1999, sicer na tokratnih volitvah ni imel prave konkurence, saj so njegovega glavnega rivala Navalnega iz tekme izločili.
S Putinom se je tako za predsedniški položaj pomerilo sedem kandidatov. Glede na ankete naj bi kandidat ruske komunistične partije Pavel Grudinin prejel od sedem do osem odstotkov glasov, nacionalist Vladimir Žirinovski od pet do šest odstotkov, televizijska voditeljica Ksenija Sobčak odstotek do dva, ostali kandidati pa okoli odstotka.
To bo Putinov že četrti predsedniški mandat in morda tudi zadnji, saj ustava dovoljuje zgolj dva zaporedna šestletna mandata. V preteklosti ga to sicer ni ustavilo. Putin bi lahko leta 2024 tako kot že leta 2008 znova postal premier, nato pa bi se lahko znova potegoval za predsedniški položaj.
