Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je uporabil sredstva iz svoje dobrodelne ustanove za plačilo poravnav v sodnih sporih, povezanih z njegovo poslovno dejavnostjo, s čimer je verjetno kršil zakonodajo o delovanju neprofitnih organizacij, je danes poročal Washington Post. Po navedbah časnika je nepremičninski mogotec iz svoje Fundacije Donald J. Trump, ki jo skoraj v celoti financirajo drugi, porabil skupaj 258.000 dolarjev. Washington Post, ki je pregledal finance omenjene organizacije, je ugotovil, da Trump od leta 2009 vanjo ni prispeval niti dolarja, temveč se financira s prispevki drugih, povzema francoska tiskovna agencija AFP. V enem od primerov iz leta 2007 je Trumpova ustanova nakazala donacijo v višini 100.000 dolarjev veteranski organizaciji v okviru sodne poravnave z mestom Palm Beach na Floridi. Trump je tožil mesto, potem ko ga je kaznovalo s 120.000 dolarji globe, ker je v svojem klubu Mar-a-Lago postavil 24 metrov visok drog za zastavo, čeprav glede na lokalne predpise ne bi smel preseči 12 metrov. Fundacija je po navedbah Washington Posta izvajala tudi transakcije, od katerih je imel korist izključno Trump ali njegove poslovne dejavnosti, kar je v nasprotju z zakonodajo o delovanju neprofitnih organizacij. Organizacija je na primer leta 2007 plačala 20.000 dolarjev za dva metra velik Trumpov portret, piše časnik. “Jasno je, da je Trumpova fundacija toliko dobrodelna ustanova, kot je Trumpova univerza visokošolska ustanova,” je poročanje Washington Posta komentirala tiskovna predstavnica kampanje njegove demokratske tekmice Hillary Clinton. “Trump je znova dokazal, da je slepar, ki misli, da pravila zanj ne veljajo,” je v sporočilu za javnost zapisala Christina Reynolds. Trumpova kampanja je zanikala poročanje časnika. “Washington Post je v svojem tipičnem slogu narobe dojel dejstva. Clintonova fundacija je tista, ki je bila ustanovljena za to, da so se Clintonovi osebo obogatili, tako da so prodajali dostop in trgovali s političnimi usl
Washington Post: Trump z denarjem iz dobrodelne organizacije plačeval sodne poravnave
- hudo
- Vecer.com
- 21 septembra, 2016
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je uporabil sredstva iz svoje dobrodelne ustanove za plačilo poravnav v sodnih sporih, povezanih z njegovo poslovno dejavnostjo, s čimer je verjetno kršil zakonodajo o delovanju neprofitnih organizacij, je danes poročal Washington Post. Po navedbah časnika je nepremičninski mogotec iz svoje Fundacije Donald J. Trump, ki jo skoraj v celoti financirajo drugi, porabil skupaj 258.000 dolarjev. Washington Post, ki je pregledal finance omenjene organizacije, je ugotovil, da Trump od leta 2009 vanjo ni prispeval niti dolarja, temveč se financira s prispevki drugih, povzema francoska tiskovna agencija AFP. V enem od primerov iz leta 2007 je Trumpova ustanova nakazala donacijo v višini 100.000 dolarjev veteranski organizaciji v okviru sodne poravnave z mestom Palm Beach na Floridi. Trump je tožil mesto, potem ko ga je kaznovalo s 120.000 dolarji globe, ker je v svojem klubu Mar-a-Lago postavil 24 metrov visok drog za zastavo, čeprav glede na lokalne predpise ne bi smel preseči 12 metrov. Fundacija je po navedbah Washington Posta izvajala tudi transakcije, od katerih je imel korist izključno Trump ali njegove poslovne dejavnosti, kar je v nasprotju z zakonodajo o delovanju neprofitnih organizacij. Organizacija je na primer leta 2007 plačala 20.000 dolarjev za dva metra velik Trumpov portret, piše časnik. "Jasno je, da je Trumpova fundacija toliko dobrodelna ustanova, kot je Trumpova univerza visokošolska ustanova," je poročanje Washington Posta komentirala tiskovna predstavnica kampanje njegove demokratske tekmice Hillary Clinton. "Trump je znova dokazal, da je slepar, ki misli, da pravila zanj ne veljajo," je v sporočilu za javnost zapisala Christina Reynolds. Trumpova kampanja je zanikala poročanje časnika. "Washington Post je v svojem tipičnem slogu narobe dojel dejstva. Clintonova fundacija je tista, ki je bila ustanovljena za to, da so se Clintonovi osebo obogatili, tako da so prodajali dostop in trgovali s političnimi usl