Kategorija: Komentarji Wed, 21 Feb 2018 20:00:00 +0100 V zadregi, koliko se sme Slovenija nagniti skozi Natovo okno, ki jo je bilo znova čutiti ob obisku visokega ruskega gosta v Ljubljani, bi si bilo enkrat dobro naliti čistega vina. Lahko tudi ruskega, ki je ta čas videti za odtenek manj kalno. Nato pa z dolgim požirkom odplakniti še zadnje reminiscence neuvrščenosti. Iz glav, v želodcu jih že dolgo ni več. Slovenija ni popek sveta in prav nikogar v Washingtonu in Moskvi ne bo pretirano bolelo, če mu bomo povedali, kaj si mislimo o njegovi politiki. Na primer o jedrskem orožju, ki ga imata obe strani odločno preveč, ali o tem, da ne mislimo biti pingpong žogica v njunih konfliktih, ki jih je tudi na Balkanu toliko, da bodo na koncu spet padali po naših glavah. Uslužnih kolaborantov, ...