Debeli četrtek, imenovan debeli ali tolsti četrtek, je prvi dan, ko se začne pustno jesti, je dejal nekdanji ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja Kuhar. To je po njegovih besedah dan, ki pomeni začetek pusta. “Tega se še vedno držijo. Tako sem danes povabljen na več pojedin, kjer se bo kuhala tudi čeljust,” je povedal.

Kot je pojasnil, svinjsko čeljust oz. svinjski rilec prihranijo za kuhanje na debeli četrtek takrat, ko imajo koline.

Na Slovenskem so v času pusta na mizi tudi krvavice in drugi mesni izdelki, ki jih pripravijo med kolinami. Med sladkimi ocvrtimi jedmi pa prevladujejo krofi. Ti so na slovensko območje prišli z dunajskega dvora, kjer naj bi jih v 1. polovici 19. stoletja ocvrte na maslu pripravljala kuharica Cäcilie Krapf. Po njej so se prvotno imenovali Cilkine kroglice, zatem pa krapi. Leta 1815 naj bi jih na dunajskem dvoru pojedli osem do deset milijonov.

Še lažje je pripraviti flancate, ki so ocvrte, nekvašene testene krpice. Kot plemiška jed na Slovenskem so izpričani v poznem srednjem veku, v kmečkem okolju pa so postali pustna jed vsaj v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so poleg krhkih postali priljubljeni tudi kvašeni flancati.

Značilna sladka pustna jed na območju Istre, kjer živijo tako Slovenci kot Hrvatje in pripadniki italijanske skupnosti, pa so med drugim fritole, ki so beneškega izvora. V osrednji Sloveniji bi jim rekli miške, le da so v testu za fritole še denimo orehi, rozine in kandirano sadje. “Za to jed se čistijo shrambe, špajze,” je za STA dejala predsednica Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran Manuela Rojec.

Na Madžarskem tako kot v Sloveniji jedo krofe, medtem ko v Rusiji na maslenico, ko se na šaljiv način poslovijo od zime in pričakajo pomlad, pečejo palačinke. Te so v njihovi kulturni dediščini simbol sonca. Nekatere gospodinje jih pripravijo tudi iz kvašenega testa, je za STA povedala vodja organizacijskega odbora sobotnega festivala Maslenica v Ljubljani Julija Mesarič.