Nov dogovor o meji sta državi sklenili, ker je mejna reka skozi desetletja spremenila svoj tok, neposeljeni polotoki pa so ostali na nasprotnih straneh – bodisi na belgijski bodisi na nizozemski strani reke v bližini belgijske občine Vise. Zato sta se odločili, da si polotoke izmenjata. Dvema polotokoma, ki sta bila dostopna z nizozemske strani, se je Belgija odrekla v zameno za en nizozemski polotok, ki je bil dostopen z belgijske strani.

Originalno je meja potekala po najgloblji točki reke Meuse, sedaj pa ta poteka po sredini reke. Zaradi nenavadne geografske situacije so polotoke izrabljali predvsem tihotapci z drogami, saj so bili zelo težko dostopni za belgijske oz. nizozemske policiste.

Dogovor o spremembi meje so pripravljali več let, konec novembra 2016 pa so ga podpisali belgijski kralj Filip ter zunanja ministra Nizozemske in Belgije. Nato ga je potrdil še belgijski parlament.

Belgijski zunanji minister Didier Reynders je dogovor že leta 2016 označil za znak odličnih odnosov med državama in namignil, da bi to moralo služiti kot zgled. “Dogovor je pokazal, da se lahko mejo zariše tudi na prijateljski način,” je dejal takrat.