Izvajalci institucionalnega varstva bodo morali zato izvesti novo uskladitev cene oskrbnin s stroški dela. Tokratni dvig stroškov dela bo omejen na zaposlene, ki v domovih zagotavljajo storitve oskrbe, te pa prek oskrbnin plačujejo stanovalci, njihovi svojci ali občine.

Zaposleni v domovih za starejše in posebnih zavodih si zaslužijo primerno plačilo, saj opravljajo zahtevno in odgovorno delo. Njihova delovna mesta so del sistema plač v javnem sektorju, ki je izrazito nestimulativen za delavce s srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe, opozarja sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak. Glede na to se po njegovih besedah raje odločajo za delo v drugih panogah, medtem ko se v domovih veča kadrovska luknja.

Tudi tokratni dvig minimalne plače razkriva nepravičnost sistema, saj se bodo stroški višjih plač oskrbnega osebja prevalili na pleča stanovalcev, njihovih svojcev in občin, je izpostavil. Problematiko bi lahko po njegovih besedah ublažil zakon o dolgotrajni oskrbi, ki pa ga še vedno ni.

Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev določa, da ob redni uskladitvi, ki se izvede vsako leto 1. marca, lahko izvajalec uskladi ceno tudi, če se stroški dela spremenijo za več kot 1,5 odstotka od zadnje uskladitve, so pojasnili v skupnosti.

Minimalna plača se bo z januarjem zvišala na 940 evrov bruto, iz njene definicije pa bodo izvzeti tudi vsi dodatki, ki se bodo tako morali prišteti k polni minimalni plači.

Lani sprejeta novela zakona o minimalni plači s 1. januarjem 2020 zvišuje minimalno plačo s 667 na 700 evrov neto ter iz nje izloča vse dodatke ter delovno in poslovno uspešnost.