„Potniški vlak iz Sevnice, Dobove in Zidanega Mosta prihaja na deseti tir,“ nekaj čez osmo uro zjutraj odmeva iz zvočnikov ljubljanske železniške postaje. Potniki izstopijo iz vlaka, složno zapustijo peron in se po stopnicah povzpnejo do izhoda postaje. Hitro je opaziti, da današnja množica ni takšna kot običajno, veliko več je mladih, zvedavih in zmedenih obrazov. Dijaki z vseh koncev Slovenije so prišli na informativne dneve. „Gremo stat tja gor. Tam bodo sigurno šli mimo, saj veš kako gredo – kot ovčice,“ reče fant in se skupaj s kolegicami odpravi k izhodu železniške postaje, kjer bodo mladim nadebudnežem delili promocijski material Nove ljubljanske banke. Prav ima, pretok dijakov se v hipu zgosti in letake jim začnejo podajati v roke kot za stavo. Nedaleč stran pa stoji Boris, ki ima na mizici zalepljena dva lista, na enemu se s tiskanimi črkami izpisuje „informativni dnevi“, na drugem pa „Ljubljanski potniški promet“. Po površini je zloženih cel kup tiskanih shem pisanih dnevnih linij avtobusov, ki jih razdeljuje dijakom. „Zdaj je največji naval, trajal bo nekje do desete ure, potem pa bo še en med prvo in tretjo uro,“ pripoveduje. „Dijaki pogosto vprašajo kaj glede plačilnega sistema, kje kupiti urbano in kako deluje, včasih jih zanima še kje je kakšna lokacija, kjer so zmenjeni, da se s kom dobijo. To je v glavnem to,“ pove. Informacije jim bo danes nudil od sedme ure zjutraj do približno treh popoldne. Dodali vagone in dva vlaka Blizu Borisovega informativnega pulta si v krogu ogledujejo okolico in načrtujejo pot Tjaš in njegovi kolegi. „Verjetno bom še nekaj časa malo izgubljen,“ se nasmeji. „Ne vem, kako bomo šli naprej, najbrž kar s taksijem.“ Danes je namenjen na Akademijo za glasbo, pripotoval pa je iz Celja. „Na vlaku je bila kar gneča, tako da smo v bistvu stali. Že ko smo vstopili, je bilo polno, še huje pa je bilo za tiste, ki so vstopili bližje končni postaji,“ pripoveduje. Na slovenskih železnicah so sicer zaradi pričakovanega povečanega števila