Minulo sredo, 14. septembra, se je iztekel rok za zbiranje predlogov možnih kandidatk/kandidatov za funkcijo zagovornika načela enakosti, ki jo kot nov samostojni državni organ vzpostavlja Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki je začel začel veljati 24. maja letos. Na javni poziv predsednika republike Boruta Pahorja je v roku prispelo 11 predlogov kandidatur, te so: mag. Gabriela Babnik, mag. Matjaž Debelak, dr. Jasminka Dedić, dr. Marjeta Horjak, Alen Kofol, Miha Lobnik, prof. dr. Mojca Ramšak, Jože Sitar, Matjaž Stare, Marjan Vešligaj in Boštjan Vernik Šetinc. Slednji to funkcijo opravlja v aktualnem mandatu. Predsednik Pahor bo preučil kandidature in predvidoma v začetku oktobra opravil posvetovanja z vsemi poslanskimi skupinami državnega zbora, v teh pogovorih pa si bo prizadeval za oblikovanje čim širše podpore kandidatu oziroma kandidatki, ki ustreza strokovnim kriterijem za opravljanje te funkcije, so sporočili z Urada predsednika RS. Po posredovanju predloga kandidature državnemu zboru v imenovanje, je predvidena javna predstavitev predlagane kandidatke oziroma kandidata. Pahor lahko predlaga tudi druge kandidate, državnemu zboru jih lahko predlaga tudi več, DZ pa mora o kandidatu oziroma kandidatki glasovati najpozneje v 30-ih dneh po prejetju predloga. Zakonodaja dobra, implementacija ne “Upam, da bo ta nova institucija za varstvo pred diskriminacijo, ki nastaja, nekoč nekaj takšnega kot je informacijski pooblaščenec. Institucija bo imela tudi določene inšpekcijske ukrepe, v določenih primerih bo lahko zagovornik tudi zastopal žrtev na sodišču,” je pojasnil Boštjan Vernik Šetinc, trenutni zagovornik načela enakosti. Dodaja, da je nekaj stvari že danes mogočih, vendar sam trenutno ne more nikogar zastopati na sodišču, lahko pa pomaga pri pisanju tožbe. Da je diskriminacija na vsakem koraku, pove zagovornik in doda, da se državi nič hujšega ne zdi, če se to dogaja. “Mi bi ga v principu lahko tudi slišali z Bruslja, da diskriminacije učinkovito ne preprečuj
