Samo za letalsko linijo z Birminghamom so se na graškem letališču dogovarjali poldrugo leto. In še po tistem so se odločili za relativno majhno 49-sedežno letalo Embraer 145, in to navkljub temu, da ima Gradec z okolico trikrat več prebivalcev kot Maribor, pa tudi njihovo gospodarstvo, zlasti avtomobilska industrija, je nekajkrat močnejše. Že leta se v Gradcu skušajo dogovoriti tudi za neposredno povezavo z Londonom, pa doslej niso bili uspešni. To kaže, kako mukotrpna je pot do novih letalskih linij tudi za mnogo večja letališča od mariborskega, četudi lastniško in finančno za njimi stojijo dežele, kot v primeru Gradca avstrijska Štajerska. Napoved, da bi z mariborskega letališča v nekaj mesecih ob treh kitajskih mestih Xian, Chongqing in Nanchang vzpostavili še osem rednih letalskih povezav z evropskimi destinacijami (Beograd, Split, Podgorica, Berlin, Hamburg, London, Zürich in Barcelona), se zdi verjetno preveč smela. Sploh po lanskih izkušnjah z Express Airways in ob vedenju, da tudi novi napovedovani letalski prevoznik VLM Airlines še nima vseh potrebnih dovoljenj, da bi lahko letel iz Maribora. {media}103248{/media} A če pogledamo, kaj ponujajo Mariboru okoliška letališča v oddaljenosti do 150 kilometrov (Gradec, Zagreb, Celovec in Ljubljana), lahko ugotovimo, da je nezasedena le Barcelona. Tja je sicer poleti s čarterji mogoče v bližnjo Girono iz Ljubljane, a redne linije v katalonsko prestolnico ne ponuja nihče. Nekaj prostora je še pri Hamburgu, a tudi tega dvakrat tedensko ponuja Celovec. V Podgorico je vsak dan mogoče leteti iz Ljubljane, podobno velja za Split iz Zagreba. Lete v Berlin pa omogočajo Gradec, Zagreb in Ljubljana, enako velja za Zürich, velika frekvenca letov je tudi v London, zlasti iz Ljubljane pa tudi iz Zagreba. Prav na zagrebškem letališču že v torek poskusno za šest ur odpirajo nov 243 milijonov evrov vreden potniški terminal, ki bo v polnem delovanju sprejel do pet milijonov potnikov letno. Nove večmilijonske investicije napovedujejo