Vlada se je danes odločila prednost v postopku postavljanja novega generalnega državnega tožilca dati vodji Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Dragu Šketi. Prijavljen je še vodja Okrožnega državnega tožilstva Krško Robert Renier, tako kot Šketa višji državni tožilec. Oba izpolnjujeta pogoje in sta po sedanjem delu pa s strateškima programoma dela, kar sta priložila kandidaturi za slovenski tožilski vrh, oba osebnostno in strokovno primerna ter ustrezna za ta položaj, je na predlog pravosodnega ministrstva odločila vlada. In vendar Drago Šketa vodi drugo - za ljubljanskim - največje okrožno državno tožilstvo v državi, njegov program je bolj celovit, ambiciozen v načrtovanih kratkoročnih in dolgoročnih spremembah na tožilstvu in bolj konkreten predvsem v zvezi s politiko kazenskega pregona, kar je tudi za vlado prioriteta. Ta sklep vlade bo dobil državnotožilski svet, ki se je z obema kandidatoma že pogovarjal, zdaj pa čaka mnenje vlade. Kaj lahko naredi? Tudi državnotožilski svet se lahko odloči v državni zbor, ki generalnega državnega tožilca izvoli, poslati obe imeni (in dati enemu morda prednost) in prepustiti razplet poslancem. Če pošlje samo eno ime in piotem ni izvoljeno, bo pa treba v ponovitev razpisa. V term primeru je vrhovno državno tožilstvo slej ko prej pred začasnim vodstvom, ker bo v začetku maja zdajšnji najvišji tožilec v državi Zvonko Fišer na koncu svojega mandata. Če bi se Dragu Šketi v državnem zboru zgodil primer Karakaš (politična blokada zaradi sodnih postopkov proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju), mu ne bo lahko. Obtožnice prtoi Kanglerju so vlagali mariborski tožilci, in ko se je Šketa prijavil za tožilski vrh, so se v Kanglerjevem Odboru 2015 tega spomnili. Zadeva bi bila bizarna politična spletka. V normalnih razmerah. A v primeru višjega sodnika Aleksandra Karakaša, ki je bil kandidat za napredovanje med vrhovne sodnike, se je v državnem zboru zgodila ad hoc koalicija SMC-SDS in Karakaša popolnoma politično zruš