“Ha, za nagrado sploh nisem vedel, niti da so me predlagali, sem pa seveda izjemno vesel, to je priznanje našemu dolgoletnemu trudu,” tako se je Uroš Macerl ekokmet iz Zasavja, ki se je postavil po robu multinacionalki Lafarge, ko je ta v spregi s politiko kurila umazan petrolkoks, nato pa je želela v zaprti kotlini sežigati še t. i. alternativna goriva – odpadke. A Macerl poudarja – nisem bil sam: “Vedno več ljudi je bilo na naši strani, a šlo je počasi.” Dokazal je, kako kapital kupuje politiko in nenazadnje kako kupuje ljudi. Da, tudi tiste katerih družinski člani prezgodaj obolevajo in umirajo za rakom. Kljub temu, da je Eko krog ekipa zelo sposobnih in prodornih ljudi, je Macerl zasluženo prejemnik ekobojevniške Goldmanove nagrade zato, ker je ves čas vodil boj, ekokmet, ki s telefonskimi slušalkami v ušesih koraka po kmetiji in odgovarja na vprašanja o koncentracijah prašnih delcev, kadmija, izpadih filtrov, sistemu kjer je naprodaj vse – tudi zdravje. Dosledno, že več kot 10 let ali kot pravi sam – odkar se spomni. Goldmanova okoljska fundacija podeljuje okoljske nagrade po enemu okoljskemu junaku na vsakem kontinentu, z nagrado pa skušajo navdahniti posameznike, da postanejo vodje okoljskega boja v svojem okolju. Nagrada je največje svetovno priznanje okoljskim aktivistom, ki pogosto s svojim delovanjem tvegajo zelo veliko. In če je Macerlova zgodba in boj aktivistov iz Zasavja pretežno upravno-pravne narave (čeprav tudi groženj po poti ni manjkalo), so njegovi sonagrajenci v boju za pravice ljudi in živali tvegali tudi življenje. Tako je letos v Afriki prejel nagrado Rodrigue Katembo, kot otrok prisilni vojak v Demokratični republiki Kongo, danes pa naravovarstveni ranger v nacionalnem parku Virunga. Njegova služba vključuje nošenje orožja in dnevno nevarnost zaradi lovcev na črno, ki z denarjem iz trgovine z divjimi živalmi podpirajo ekstremistične skupine. Da okoljevarstvo ni lahkotna zadeva in da terja popolno predanost, pomeni pa lahko tudi tveganje, do
