Leta 2015 so tako zabeležili 80 milijonov ljudi, ki so trpeli za pomanjkanjem hrane, lani pa 35 odstotkov več, poročilo, ki so ga danes predstavili v Bruslju, povzemajo tuje tiskovne agencije.

Vse večje pomanjkanje hrane je predvsem posledica oboroženih konfliktov, denimo v Siriji, Jemnu in Južnem Sudanu, ter podnebnega pojava El Nino, ki je botroval suši na vzhodu in jugu Afrike. V nekaterih afriških državah pa so se razmere še dodatno poslabšale zaradi rekordnih cen osnovnih živil, ugotavlja poročilo.

Ob tem svari, da se bo prehranska kriza letos še poglobila, saj lakota grozi štirim državam v razvoju – Južnemu Sudanu, Somaliji, Jemnu in severovzhodni Nigeriji.

Države, kjer je letos pričakovati veliko pomanjkanje hrane, so tudi Irak, Sirija (vključno s sirskimi begunci v sosednjih državah), Malavi in Zimbabve. “Če ne bomo takoj in obsežno ukrepali, ne le da bi rešili življenja ljudi ampak tudi odstranili neposredno grožnjo lakote, se bo prehranska varnost v teh državah v prihodnjih mesecih še naprej zmanjševala,” opozarja poročilo.

“Lahko preprečimo, da bi ljudje umirali zaradi lakote, a če ne bomo okrepili prizadevanj, da bi rešili, zaščitili in investirali v podeželje, bo več deset milijonom ljudi grozilo pomanjkanje hrane,” je poudaril Generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva.

Izvršni direktor Svetovnega programa za hrano Ertharin Cousin pa je izpostavil, da pomanjkanje hrane ni le humanitarna zadeva. “Lakota še poveča krize in tako ustvari še večjo nestabilnost in pomanjkanje hrane,” je dejal. “Gre za tekmo s časom – svet mora ukrepati zdaj, da bi rešil življenje in zagotovil vsakdanji kruh milijonom na robu stradanja,” je še pozval.