Za preskok čakalne vrste posredniku 20.000 evrov, osumljenih 14 fizičnih oseb, med njimi tudi policisti

Za preskok čakalne vrste posredniku 20.000 evrov, osumljenih 14 fizičnih oseb, med njimi tudi policisti

Po ponedeljkovi kriminalistični akciji domnevnega podkupovanja v zameno za preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu sta osumljeni dve pravni osebi in 14 fizičnih, med njimi so tudi policisti. Ena oseba, domnevno posrednik, je v priporu in bo privedena k preiskovalnemu sodniku.

Policija je aktivnosti v konkretnem predkazenskem postopku izvajala od sredine leta 2015 dalje, v torek pa so kriminalistične akcije potekale tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Ovadbo zaradi podkupovanja in posredovanja pri preskakovanju čakalnih vrst je podal znan kirurg na onkološkem inštitutu Erik Brecelj. Kot je dejal, je za nepravilnosti izvedel na začetku leta. “Izvedel sem, da je mož moje bolnice dal tretji osebi 20.000 evrov za to, da bi se ta pri meni dogovorila za zdravljenje njegove žene,” je za nekatere medije povedal Brecelj.

Ta posrednik, ki naj bi bolnikom zagotavljal, da pozna zdravnike in lahko tako poskrbi, da bolnik pride prej na vrsto, naj bi bil Uroš Smiljić. Na UKC so namreč na vprašanje STA, ali je pridržani po torkovi policijski preiskavi zaposlen v UKC, zapisali, da je Smiljić pri njih zaposlen od 29. decembra 2014, najprej za nadomeščanje zaradi odsotnosti delavca, nato kot skladiščnik za nedoločen čas.

Sedaj pa je na delovnem mestu finančno-računovodskega delavca, še vedno v skladišču. V vseh primerih je bil izbran na podlagi razpisa, izpolnjenih pogojev in odločitve vodje službe, v katero se je zaposlil, so zapisali.

Policija sicer nadaljuje s preiskavo sumov storitev večjega števila korupcijskih kaznivih dejanj – sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, nedovoljenega dajanja daril in nedovoljenega sprejemanja daril. Šlo naj bi za podkupovanje oz. posredovanje pri preskakovanju čakalnih vrst.

Preiskavo usmerja in vodi specializirano državno tožilstvo. V predkazenskem postopku so zbirali obvestila in dokazne predmete ter listine, dokazi pa so se zbirali tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

So pa na policiji zgroženi, da so v okviru preiskave ugotovili, da so tudi posamezni policisti osumljeni storitve kaznivega dejanja. V izjavi za nekatere medije so predstavniki policije potrdili, da pri policistih, osumljenih nedovoljenega dajanja daril, ne gre za ljudi iz vodstva policije, niti za kriminaliste ali osebe, ki preiskujejo ta kazniva dejanja. Mediji so sicer zvečer poročali, da se je v prisluhe ujel tudi direktor uprave za policijske specialnosti Robert Sušanj, pod drobnogledom policistov naj bi bil tudi vodja pilotov letalske enote policije Damjan Bregar. Posrednik Smiljić naj bi si namreč v zameno za posredovanje v imenu Sušnja zaželel polet s policijskim helikopterjem.

Vodstvo policije je že v torek odredilo vse potrebne ukrepe skladu s pravilnikom o notranji varnosti policije. V notranjevarnostnem postopku so posameznim policistom že omejili dostop do uporabe posameznih tehničnih sredstev, evidenc policije in vstopov v objekte policije.

V stalnem stiku so tudi z oddelkom za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili specializiranega državnega tožilstva, saj v skladu z delovnopravno zakonodajo pripravljajo delovnopravne ukrepe zoper več oseb, zaposlenih v policiji, katerim so očitani odklonski pojavi.

Ko bodo ukrepi pripravljeni oz. izvedeni, bodo lahko tudi podali dodatne informacije o samih očitanih kršitvah ter o vrsti in številu ukrepov, navajajo.

Da bodo pristojni organi hitro in učinkovito ukrepali, so prepričani tudi v UKC Ljubljana, kjer podpirajo vse aktivnosti, ki bodo pripomogle k zmanjšanju izpostavljenosti koruptivnim tveganjem.

Ob tem so prepričani, da večina zaposlenih v UKC dela dobro in pošteno, z visokimi moralnimi vrednotami. Tako odločno obsojajo “razne insinuacije in žaljive obdolžitve, ki povzročajo škodo tako UKC Ljubljana kot tudi posameznim sodelavcem”.

Glede na to, da so očitno nekateri bili pripravljeni plačevati podkupnine za preskok čakalne vrste, se postavlja vprašanje, kakšne so čakalne dobe za onkološke bolnike. Področje onkologije je sicer v nasprotju z večino drugih zdravstvenih storitev plačano po opravljenih storitvah in ne po letnem načrtu, torej izvajalci v celoti dobijo plačane storitve.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so za STA navedli, da povprečna čakalna doba za operacijo bolnice s tipnim rakom dojke znaša 20,3 dneva, pri čemer na operacijo čaka 49 bolnic. Z netipnim rakom dojke čakajo 25 dni, na operacijo čaka 41 bolnic. Kot trdijo, je čakalna doba v skladu s strokovnimi priporočili.

Poleg teh bolnic je na čakalni listi še devet bolnic, ki pa še niso pripravljene na operativni poseg, saj še niso opravile vseh potrebnih preiskav ali pa dobivajo predoperativno kemoterapijo.

Na onkološkem inštitutu rak dojk operira 15 kirurgov, ki pa operirajo tudi druge vrste rakov.

Sicer pa so na onkološkem inštitutu najdaljše čakalne dobe pri slikovni diagnostiki. Na današnji dan čaka za preiskavo z magnetno resonanco 182 bolnikov, za preiskavo z računalniško tomografijo pa 153. Pri tem pa bolniki ne čakajo dlje kot 30 dni od želenega datuma, ki ga določi lečeči onkolog.

Tudi Brecelj je za Radio Slovenija dejal, da so na onkološkem inštitutu čakalne dobe še v meji sprejemljivega. Za bolnika je sicer vsak dan čakanja težak, vendar pa pri dotični bolnici po njegovih besedah ni bilo prav nobene potrebe po podkupovanju, je dodal.

Scroll to top
Skip to content